UPRS Sodba II U 357/2023-45

Jedro

V postopku prve obravnave kršitev pravic pacienta ni predvidena uporaba določil splošnega upravnega postopka. Ne glede na navedeno pa poročilo, podpisano samo s strani predsednika in ne tudi ostalih članov komisije, ki so sodelovali pri njegovi pripravi, upravičeno vzbuja dvom v verodostojnost poročila.

Ker se v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo subsidiarno uporabljajo določbe ZUP, je potrebno izpeljati ugotovitveni postopek, določen v ZUP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje, Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic št. 021-134/2022/67 z dne 6. 11. 2023 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna izdati upravni akt v ponovljenem postopku v roku treh mesecev od prejema te sodbe.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 527,60 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju: Komisija) je izdala izpodbijano odločbo, iz izreka katere izhaja, da se zavrne zahtevek za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic vlagatelja A. A. v zvezi s pokojno hčerko vlagatelja, B. B., zoper izvajalca zdravstvenih storitev Splošno bolnišnico C. (v nadaljevanju: SB C.), zaradi kršitve pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave iz 11. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP) v času od 9. 5. 2022 do 9. 6. 2022 (1. točka izreka). Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je vlagatelj (tožnik) vložil skladno s 66. členom ZPacP po zastopniku pacientovih pravic D. D., dne 23. 12. 2022, zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljevanju: druga zahteva) zaradi domnevne kršitve pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave iz 11. člena ZPacP. Po mnenju vlagatelja postopki zdravljenja pokojne B. B. niso bili izvedeni v skladu s pravili stroke, veljavno doktrino in drugimi pravili in predpisi in so zelo poslabšali zdravstveno stanje pacientke in posledično smrt, zato meni, da obstaja utemeljen sum, da je bila njegovi pokojni hčeri s strani SB C. kršena zakonska pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. V zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljevanju: prva zahteva), ki jo je izvajalec zdravstvenih storitev SB C. izvedel dne 26. 7. 2022 in 16. 12. 2022, ni prišlo do dogovora med izvajalcem in svojci pokojne pacientke, ker se svojci niso strinjali z ugotovitvami, ki izhajajo iz Poročila zunanje strokovne komisije o zdravljenju bolnice B. B. z dne 10. 10. 2022 (v nadaljevanju Poročilo) o strokovnem nadzoru in tudi ne s trditvami zaposlenih v SB C., tako iz vsebinskih razlogov, kot tudi zaradi procesnih razlogov, pa tudi sicer po mnenju svojcev niso bili podani ustrezni odgovori glede sprejema, zdravljenja, komunikacije in ostalih zadev v zvezi z zdravljenjem pokojne pacientke.

3.Vlagatelj je zahteval, da Komisija v postopku druge obravnave izvede nadzor nad delom zaposlenih v SB C., ki so obravnavali pokojno pacientko B. B., v katerem naj odgovorijo na vprašanja ali in zakaj so bili postopki obravnave njegove hčerke neustrezni in neprimerni, da se poda jasno poročilo o zadevi, o odgovornosti za tako stanje in opravičilo ter izvedejo ustrezne korektivne ukrepe, da do podobnih primerov v bodoče ne bo prihajalo.

4.Iz obsežne dokumentacije, ki jo je Komisiji v številnih dopisih posredoval vlagatelj, je Komisija izluščila glavne očitke vlagatelja:

-hospitalizacija med 9. 5. 2022 in 11. 5. 2022 - pacientka je bila zdravljena zaradi akutne ledvične odpovedi in dne 11. 5. 2022 odpuščena v domačo oskrbo, brez da bi bila pozdravljena, saj diagnostika ni bila opravljena;

-pacientka je bila dne 13. 5. 2023 ponovno hospitalizirana zaradi vročinskega stanja in hude pljučnice, a so jo po sprejemu 8 ur pustili čakati na urgenci in ji niso hoteli vstaviti nazogastrične sonde, namesto da bi jo takoj napotili na pljučni oddelek, kjer bi ji vstavili nazogastrično sondo in antibiotik za zdravljenje hude pljučnice,

-pri zdravljenju pacientke v času hospitalizacije med 13. 5. 2022 in 9. 6. 2022 je bil uporabljen Fentanil, kljub opozorilom v navodilih za uporabo zdravila, kjer je navedeno, da se ne sme uporabljati pri bolnikih z možgansko poškodbo in pljučnih bolnikih,

-ravnanje oziroma postopek zunanje komisije, ki je podala mnenje v okviru zahteve za prvo obravnavo, ni bilo izvedeno pravilno, niti procesno, niti strokovno, saj Komisija na noben način ni pritegnila niti vlagatelja, niti zastopnika pacientovih pravic, poročilo pa jim je bilo predstavljeno in podpisano samo s strani predsedujočega Komisije, dr. E. E.

5.Komisija (tožena stranka) je proučila Poročilo zunanje strokovne komisije o zdravljenju bolnice B. B. z dne 10. 10. 2022 in v izpodbijani odločbi odgovorila na očitke vlagatelja, kot izhaja iz odločbe.

6.Komisija (tožena stranka) je opravila pripravljalni narok dne 14. 2. 2023, na katerem je ugotovila, da poravnava med strankama ni možna in je vlagatelj Komisiji dne 14. 2. 2023 posredoval dva dopisa, dne 18. 4. 2023 pa še en dodaten dopis, v katerih je ponovil očitke iz zahteve, dodatno pa nanizal devet vprašanj, za katera je navedel, da lahko odgovore nanje podajo le zdravniki SB C. Tožena stranka je dne 3. 4. 2023 opravila senatno obravnavo, na kateri je vlagatelj navedel, da vztraja pri pisnih navedbah, dodatno pa je izpostavil, da je hči eno uro po indikaciji Fentanila prenehala dihati, pljuča so ji prenehala delati. V navodilih za Fentanil je navedeno, da se ne sme indicirati pljučnim bolnikom tega zdravila. Zastopnik pacientovih pravic pa je dodal, za zahtevajo, da se izvede strokovni nadzor na podlagi Pravilnika o internem strokovnem nadzoru znotraj postopka druge obravnave (v nadaljevanju: Pravilnik), saj menijo, da ravnanja oziroma postopek Komisije, ki je podala mnenje na prvi stopnji, ni bilo izvedeno pravilno, niti procesno, niti strokovno. Na obravnavi je bilo poudarjeno, da je bolnišnica sledila vseh zahtevam vlagatelja, ki jih je ta podal dne 26. 7. 2022 v okviru prve zahteve. Izvedla je tudi zunanji strokovni nadzor na zahtevo pooblaščenega vlagatelja in ugodila zahtevi, da naj bo komisija sestavljena iz zdravnikov, ki niso sodelovali pri zdravljenju v zadnjem mesecu. Komisija je dne 7. 9. 2023 opravila obravnavo v nenavzočnosti strank, na kateri je ponovno pregledala vso dokumentacijo, vključno z vsemi dopisi vlagatelja, ki jih je toženi stranki posredoval v obdobju od 3. 4. 2023 do 7. 9. 2023. Po posvetovanju je zavrnila zahtevo vlagatelja po zaslišanju priče F. F., dr. med. spec. druž. med., in zahtevo vlagatelja za opravo izrednega strokovnega nadzora ter odločila, da se zahtevo vlagatelja za drugo obravnavo kot neutemeljeno zavrne, saj kršitve, ki jih vlagatelj očita izvajalcu iz izvedenih dokazov, niso razvidne.

Tožbene navedbe

7.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) zaradi bistvene kršitve pravil postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialno-pravnih pravil. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, drugič, da se zahtevi tožnika za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic, podani po zastopniku pacientovih pravic D. D., dne 23. 12. 2022, ugodi, toženi stranki pa se naloži izvršitev tožnikovih zahtev, in sicer izvedba nadzora nad delom zaposlenih v SB C., kjer so obravnavali pokojno B. B. v času od 9. 5. 2022 do 9. 6. 2022, v katerem naj se odgovori na vprašanja, ali in zakaj so bili postopki obravnave tožnikove pokojne hčere neustrezni in neprimerni ter se poda jasno pisno poročilo v zadevi o odgovornosti za tako stanje ter opravičilo, izvede naj se tudi ustrezne korektivne ukrepe, da do podobnih primerov ne bo več prihajalo. Tožnik podrejeno zahteva, da tožena stranka v zadevi izda novo odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodne odločbe in priglaša stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

8.Tožnik v celoti izpodbija odločbo in vztraja, da njegova pokojna hči v kritičnem obdobju v SB C. ni bila deležna primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, s čimer je bil kršen 11. člen ZPacP in v posledici česar je tam dne 9. 6. 2022 tudi umrla. Skladno z ZPacP je bila najprej sprožena zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic, ki jo je izvajalec SB C. izvedel po dneh 26. 7. 2022 in 16. 12. 2022. V tem postopku med svojci pokojne in SB C. ni prišlo do dogovora. Po mnenju svojcev pokojne niso bili podani ustrezni odgovori glede sprejema, zdravljenja, komuniciranja in ostalih zadev o zdravljenju pokojne pacientke.

9.V zahtevi za drugo obravnavo pacientovih pravic po zastopniku pacientovih pravic, D. D., dne 23. 12. 2022, in tudi osebno po tožniku, je tožnik zahteval, da Komisija v postopku te druge obravnave izvede nadzor nad delom zaposlenih v SB C., ki so obravnavali njegovo pokojno hčer, in odgovori naj se na vprašanja, ali so bili oziroma zakaj postopki obravnave njegove hčere niso bili ustrezni in primerni, poda se pa naj tudi jasno pisno poročilo o odgovornosti za takšno stanje ter opravičilo, izvede naj se ustrezne korektivne ukrepe, da v bodoče do takih primerov ne bo prihajalo. Tožnik v nadaljevanju povzema navedbe, kot so podane v izpodbijani odločbi, glede pripravljalnega naroka in senatne obravnave dne 3. 4. 2023 ter obravnave Komisije dne 7. 9. 2023 v nenavzočnosti strank.

10.Tožnik vztraja, da je zdravljenje pokojne B. B. v SB C. bilo nestrokovno. Dne 9. 5. 2022 je tožnik hčerko pripeljal v internistično urgenco SB C., kjer jo je sprejel dr. G. G. B. B. je bila napotena v internistično urgenco s strani njene osebne zdravnice, dr. H. H. Napotena je bila z diagnozo akutna ledvična odpoved, dehidracija. Že od 5. 5. 2022 je prejemala antibiotično terapijo. B. B. je bila nepokretna, zaradi celebralne paralize, imela je nastavljeno nazogastrično sondo za hranjenje in dajanje antibiotika. Dne 9. 5. 2022 je osebna zdravnica zaradi poslabšanja stanja naročila odvzem krvi in krvno preiskavo, pri kateri so ugotovili poslabšanje ledvične funkcije, zato je bila od osebne zdravnice napotena v internistično urgenco. Zdravljenje B. B. je prevzela dr. I. I., ki kljub vidno akutni ledvični odpovedi, torej poslabšanju stanja, ni dala narediti ultrazvočne preiskave ledvic in mehurja, ki bi pokazala vzroke visokih vnetnih parametrov, pač pa je bila B. B. odpuščena v domačo oskrbo. S tem, ko je bila odpuščena domov v tako slabem stanju, ji je bila kršena pravica do zdravstvene obravnave in pomoči, zato tožnik ta odpust ocenjuje kot malomarno in nevestno zdravljenje. B. B. so odrekli zdravstveno obravnavo, zaradi česar se ji je nato zdravstveno stanje toliko poslabšalo, da je morala po dveh dneh nazaj v SB C. z visoko vročino. Če bi jo takrat obdržali v bolnici in ji pozdravili vnetje ledvic in pljučnice, do njene smrti po prepričanju tožnika ne bi prišlo. Takoj po odpustu iz bolnice dne 11. 5. 2022, naslednji dan, torej 12. 5. 2022, je moral tožnik pokojno hčerko ponovno odpeljati na urgenco. Bila je obravnavana pri dr. J. J., ki ji je vstavil kateter. S tem je bilo izkazano, kako nepravilno in nestrokovno je ravnala dr. I. I., ko je B. B. prejšnji dan poslala domov. Naslednji obisk v urgenci SB C. je bil potreben že naslednji dan, pod napotno diagnozo infekcija sečil, anemija. Malo pred polnočjo je dr. K. K. B. B. vstavil CVK. Kljub izvidu slabega zdravstvenega stanja navedeni zdravnik ni poslal B. B. na pljučni oddelek, kjer bi lahko začeli zdraviti hudo pljučnico, s čimer bi ji rešil življenje, saj ji ga je ta huda pljučnica ogrožala. Tudi to tožnik ocenjuje za nevestno in malomarno zdravljenje, celo zavrnitev pomoči hudo bolni bolnici. Šele po 8 urah zadržanja B. B. na urgenci ob tako hudem bolezenskem stanju, kot je izkazano iz izvida, je dr. K. K. odredil uvedbo antibiotične terapije, zaradi febrilnega stanja in poslabšanja vnetja in sprejel B. B. za nadaljnje obravnavanje na oddelek. Opisano postopanje zdravnikov SB C. jasno kaže, da je B. B. v času od 9. do 13. 5. 2022 bila kršena pravica do kakovostne, strokovne in varne zdravstvene oskrbe, ki jo zagotavlja 11. člena ZPacP, saj je zaradi napačnih strokovnih odločitev njeno stanje tako poslabšalo, da je moralo priti do sprejema na oddelek 13. 5. 2022, če je 11. 5. 2022 dr. I. I. ne bi poslala domov, ampak bi jo poslala na oddelek tako, kot je predlagal dr. G. G., bi ji pozdravili ledvice in pljučnico in B. B. ne bi umrla. Tako pa je bila urgentno ponovno poslala v bolnico 13. 5. 2022 z zvišano telesno temperaturo in hudo pljučnico. Zaradi štirikrat previsoke doze Fentanila glede na težo, je bila B. B. eno uro po prvi dozi tega zdravila možgansko mrtva. B. B. je dobivala štirikrat višjo dozo Fentanila, kot ga dobivajo bolniki za lajšanje bolečin. B. B. je imela okvarjene možgane, bila je oseba s celebralno paralizo. Zaradi nepravočasnega zdravljenja pljučnice so ji zaradi pomanjkanja kisika dodatno odmrli možgani, zato bi pri njej za lajšanje bolečin morali uporabiti morfij. Po indikaciji Fentanila je bila namreč B. B. možgansko mrtva, svojce pa so še 10 dni zavajali, da je v komi, čeprav je bilo razvidno, da možgani zaradi smrti ne delujejo več.

Odgovor tožene stranke

11.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke ter se v izogib ponavljanju sklicuje na izdano odločbo in zapisnike obravnav, ki jih pošilja, saj je v njih zelo pojasnjevalno navedeno, zakaj se je tožena stranka odločila, kot je, ter zakaj je zaupala Poročilu zunanje strokovne komisije o zdravljenju bolnice B. B. z dne 10. 10. 2022, medtem ko tožnik tekom postopka pred toženo stranko svoje pavšalne zahteve za izvedbo internega strokovnega nadzora ni podrobneje utemeljil, niti po izrecnem pozivu predsednice senata. Predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

12.Podredno pa tožena stranka prereka tudi predlagani zahtevek tožeče stranke in opozarja na nepravilnost tako v zvezi s primarnim kot tudi v zvezi s podrednim zahtevkom. Namreč niti sodišče, niti tožena stranka nimata pravne podlage, da bi ugotovila kršitev pacientovih pravic po ZPacP in hkrati kot ukrep zaradi ugotovljene kršitve naložila izvršitev nadzora nad delom zaposlenih pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kar primerno zahteva tožeča stranka. Torej, če sodišče sledi zahtevku tožeče stranke in odločbo tožene stranke odpravi ter ugotovi kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne obravnave po 11. členu ZPacP, se toženi stranki ne more naložiti izvedba nadzora, saj to po ZPacP ni v pristojnosti tožene stranke, sploh pa ne po tem, ko je z odločbo že bila ugotovljena kršitev pravic iz ZPacP. Izvedba internega strokovnega nadzora pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva, je po tretjem odstavku 78. člena ZPacP inštrument tožene stranke, s katerim tožena stranka ugotavlja dejansko stanje in druge okoliščine, povezane z domnevno kršitvijo pacientovih pravic, ki so potrebne za odločitev v konkretni zadevi. Izvajalec zdravstvenih storitev je dolžan interni strokovni nadzor izvesti na podlagi sklepa tožene stranke in dolžan upoštevati Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva. Če pa bi sodišče sledilo podrednemu zahtevku tožeče stranke ter odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pa tožena stranka opozarja, da je 30 dnevni rok za izdajo nove odločbe prekratek, da bi tožena stranka v tem času za odločitev lahko odredila izvedbo internega strokovnega nadzora, saj ima izvajalec po prvem odstavku 77. člena ZPacP od izdanega sklepa za izvedbo nadzora 30 dni časa, da izvede interni strokovni nadzor.

Pripravljalne vloge tožeče stranke

13.Tožnik navede, da L. L., ki je podpisana kot predsednica Komisije, v odgovoru na tožbo ne ve, kaj zagovarja, glede na to, da gospa nikoli ni bila prisotna v Komisiji kot predsednica senata. Odgovor, ki ga je napisala v imenu Ministrstva za zdravje utemeljuje glede na to, da se sklicuje samo na dva dni zdravljenja. Sama tožba pa se nanaša na zavrnitev zdravljenja oziroma malomarnega zdravljenja od dne 9. 5. 2022 do 9. 6. 2022. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je trditvena podlaga tožene stranke pomanjkljiva, saj v svojem odgovoru podaja izjemno malo dejanskih navedb za postopek, ker se enostavno sklicuje na izdano odločbo. V odgovoru na tožbo se zgolj pavšalno sklicuje, da ne more v postopku nastopati enakopravno in enakovredno, ker ne razpolaga z dokumentacijo, na katero se toženka sklicuje in je sodišče tožniku ni posredovalo. V konkretnem primeru tožena stranka ni zadosti pojasnila, na katere dokumente konkretno iz svojega upravnega spisa se v delu odgovora na tožbo sklicuje, sodišče pa tožniku odgovora toženke ni poslalo skupaj s prilogami, poslalo je zgolj izvod odgovora na tožbo.

14.Tožnik je v tožbi pojasnil razloge, zaradi katerih predlaga, da v predmetni zadevi sodišče odloči meritorno. Tožnik je prepričan, da je tak predlog podal utemeljeno, pri tem pa dodatno pove, da mu je tako svetoval celo varuh pacientovih pravic, ki ga je zastopal v predhodnem upravnem postopku. Tožena stranka po mnenju tožnika neutemeljeno navaja, da v primeru, da bi sodišče ugodilo primarnemu zahtevku, ne more toženi stranki hkrati odrediti internega strokovnega nadzora za ta konkretni primer. Tožnik meni, da to stališče ne drži in da ugotovitev kršitve pacientovih pravic ne izključuje a priori tudi izvedbe internega strokovnega nadzora, saj bi ta pokazal zgrešene nepravilnosti in bi prispeval k temu, da v prihodnje ne bi več prišlo do takšnega primera, ko je konkretni. Tožnik še dodatno pove, da je dejansko že prejel opravičilo za smrt njegove hčere, izrečeno mu je bilo tudi sožalje. To je zapisano v izpodbijani odločbi. Vso zadevo so torej pri izvajalcu zdravstvenih storitev obžalovali, kot tudi, da so ugodili vsem tožnikovim zahtevam iz prve obravnave. Glede na to, da je po ZPacP tudi opravičilo lahko znak priznanja kršitve pacientovih pravic, člen 162/4, ustno ali pisno opravičilo, tožnik pa na tem mestu toženo stranko sprašuje, zakaj je bilo izrečeno opravičilo, če tako vztraja pri tem, da do kršitve pacientovih pravic v konkretnem primeru po njihovem ni prišlo. Tožnik s tožbo vsebinsko izpodbija odločitev tožene stranke, da ne bo izvedla oziroma odredila izvesti internega strokovnega nadzora, zavrnitev tega predloga pa tožena stranka utemeljuje, da je dejansko že dovolj razjasnjen na podlagi druge dokumentacije. Iz odgovora na tožbo sicer tožena stranka dejansko pritrdi temu, kar tožnik že v tožbi zapiše kot možno, in sicer, da v roku 30 dni ne bo izvršila sodne odločbe, če bi sodišče ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku. Ta rok je prekratek za izdajo nove odločbe in odreditev internega strokovnega nadzora.

15.Tožeča stranka v nadaljnjih pripravljalnih vlogah opisuje dejansko stanje glede zdravljenja B. B. Zahteva tudi od sodišča izločitev pripravljalne vloge zastopnika tožene stranke kot prepozno, saj je vložena več kot pol leta po odgovoru na tožbo s strani Ministrstva za zdravje.

Pripravljalna vloga tožene stranke

16.Tožena stranka je podala pripravljalno vlogo in predlaga, da sodišče tožbo kot prepozno zavrže. ZPacP v 49. členu določa, da lahko pacienta po tem zakonu pri uresničevanju njegovih pravic zastopa zastopnik pacientovih pravic in 52. člen ZPacP določa, za zastopnik za zastopanje potrebuje tudi njegovo pisno soglasje. 65. člen ZPacP pa v postopku zahteve za drugo obravnavo pacientovih pravic pred Komisijo določa subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Iz listovne dokumentacije izhaja, da je tožnik s pisnim pooblastilom zastopnika pacientovih pravic pooblastil za zastopanje prve in druge obravnave kršitve pacientovih pravic. Dejstvo je, da je v upravnem postopku tožnika zastopal varuh pacientovih pravic, pa priznava tudi tožnik. Odločba Komisije z dne 6. 11. 2023 je zastopniku pacientovih pravic bila vročena dne 8. 11. 2023. Glede na izdano pisno pooblastilo tožnika, zastopnika pacientovih pravic, se šteje vročitev odločbe zastopniku pacientovih pravic za odločitev odločbe vlagatelju oziroma tožniku. Iz dohodnega žiga Upravnega sodišča je razvidno, da je bila tožba prejeta 19. 12. 2023, kar je po poteku 30 dnevnega roka, zato jo je, glede na določilo 28. člena ZUS-1, potrebno zavreči.

17.Tožena stranka prereka trditve tožnika, da je bil postopek pred Komisijo nezakonit oziroma nepravilen. V konkretni zadevi ne more biti sporno, da je izvajalec zdravljenja SB C. takoj po prejemu tožnikove zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic opravil obravnavo zaradi razjasnitve, ali je bila pri zdravljenju storjena strokovna napaka, odredil odpravo strokovnega zunanjega nadzora in zaradi zagotovitve neposredne ter strokovne obravnave v komisijo za opravo zunanjega strokovnega nadzora imenoval člane, ki niso zaposleni pri izvajalcu in pri zdravljenju tudi niso sodelovali. V zvezi s postopkom izvedbe strokovnega nadzora s strani navedene komisije je potrebno izpostaviti dejstvo, da ni obvezna ali dolžnost komisije, da k strokovnemu nadzoru pritegne vlagatelja zahteve ali varuha pacientovih pravic. Pacient v postopku strokovnega nadzora ne sodeluje, zastopnik pacientovih pravic pa je pri nadzoru lahko prisoten le, če tako določi senat, po zaključku strokovnega nadzora senat zastopnika obvesti o poteku s kratkim poročilom. V okviru nadaljevanja prve obravnave, dne 16. 12. 2022, je pri pridobljenem Poročilu predsednik komisije, dr. E. E., ugotovitve nadzora predstavil tožniku, kot je tudi odgovarjal na njegova neposredna vprašanja, potek zdravljenja pa je bil tožniku v času nadaljevanja prve obravnave s strani prisotne osebe za varstvo pacientovih pravic pri izvajalcu tudi pojasnjen. V zvezi z očitanimi postopkovnimi kršitvami tožena stranka izpostavlja, da ni obveza Komisije vsebino Poročila posebej predstavljati vlagateljem zahteve za obravnavo ali varuhu pacientovih pravic. Vlagatelj zahteve tudi nima pravice biti navzoč oziroma obveščen o dejanjih strokovnega nadzora. V zvezi z dodatno zahtevo tožnika za izvedbo strokovnega nadzora, ki jo je podal na senatni obravnavi, dne 3. 4. 2023, tožena stranka izpostavlja, da v skladu z določbo 76. člena ZPacP izvedba internega strokovnega nadzora pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ni obvezna, le-tega senat odredi le v primeru, v kolikor je to potrebno za odločitev v konkretni zadevi. Glede na dejstvo, da je v konkretnem primeru senat že razpolagal s Poročilom zunanje strokovne komisije z dne 10. 10. 2022, ki so ga izdelali priznani zunanji strokovnjaki in v okviru katerega so bila obravnavana tudi vprašanja tožnika, je senat razpolagal tudi s pojasnili predsednika zunanje strokovne komisije, dr. E. E., in pojasnili zdravnikov zaposlenih pri izvajalcu, kot tudi s sklepom Odbora za strokovna medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije, št. 9/22/2023. Tožnik in njegov pooblaščenec, zastopnik pacientovih pravic, nista sledila pozivu predsednice senata na specifikacijo zahtevka za strokovni nadzor in je bila odločitev senata, da ne sledi predlogu tožnika za opravo internega strokovnega nadzora, utemeljena in kršitev pravil postopka kot izhaja iz tožbenih navedb ni podana.

18.V zvezi z navedbo tožnika, da izvod Poročila, s katerim razpolaga, ni podpisan s strani vseh članov komisije, zaradi česar prereka njegovo verodostojnost, tožena stranka izpostavlja, da je poročilo podpisano s strani predsednika Komisije, dr. E. E. V primeru dvoma v verodostojnost poročila tožena stranka predlaga, da člani Komisije podajo pisno izjavo o tem, ali so kot člani komisije sodelovali pri zunanjem strokovnem nadzoru nad zdravljenjem B. B. Glede navedb, da tožena stranka oziroma Komisija v konkretnem primeru ni postopala strokovno, so pavšalne. Stranka razume tožnikovo prizadetost, vendar izpostavlja, da tožnik ni strokovnjak medicinske stroke, ki bi lahko presojal pravilnost strokovne ocene Komisije v zvezi z zdravljenjem B. B. Pravilnost strokovne ocene zunanje strokovne Komisije in ugotovitve Komisije iz izpodbijane odločbe, da je zdravljenje potekalo v skladu s pravili stroke in veljavno doktrino, pa po prepričanju tožene stranke ne more biti predmet sodne presoje. Zato predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Stranka z interesom

19.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZUS-1 SB C. kot stranki z interesom, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta lahko v neposredno škodo (prvi odstavek 19. člena ZUS-1) poslala tožbo s prilogami v morebitni odgovor. Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

Glavna obravnava

20.Sodišče je v skladu z določili ZUS-1 in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

21.O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 6. 11. 2023 (dokaz A2), v izvid SB C., internistična nujna pomoč, z dne 13. 5. 2022 (dokaz A3), v laboratorijski izvid z dne 9. 5. 2022 (dokaz A4), v Obvestilo zdravniku z dne 13. 6. 2022 (dokaz A5), v popisni list diagnostično terapevtskih posegov (dokaz A6), v izvid SB C., kirurška nujna pomoč, z dne 13. 6. 2022 (dokaz A7), v izvid SB C., internistična nujna pomoč, z dne 13. 6. 2022 in laboratorijski izvid (dokaz A8), v fotografije (dokaz A9), v navodila za uporabo zdravila Fentanil (dokaz A10), v repliko na trditve bolnice, da ni bilo malomarnega zdravljenja, z dne 7. 1. 2023 (dokaz A11), v dokument Replika na odgovor bolnice v zvezi z zahtevo druge obravnave malomarnega zdravljenja pokojne B. B. v SB C. (dokaz A12), pooblastilo tožnika Varuhu pacientovih pravic z dne 26. 7. 2022, vročilnica z dne 8. 11. 2023, zapisnik o obravnavi pri senatu Komisije RS za varstvo pacientovih pravic št. 021-134/2022/19 z dne 3. 4. 2023 s prilogo: Odgovori na vprašanja v dopisu št. 021-134/2022/19 in z dne 7. 9. 2023 št. 021-134/2022/61, zapisnik o obravnavi na pripravljalnem naroku pri Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic št. 021-134/2022/11 z dne 14. 2. 2023, odločba Ministrstva za zdravje št. 021-134/2022/67 z dne 6. 11. 2023, poročilo zunanje strokovne komisije o zdravljenju bolnice B. B. z dne 10. 10. 2022 in odgovori na vprašanja z dne 10. 10. 2022, zapisnik o ustni obravnavi SB C. z dne 26. 7. 2022, zapisnik o nadaljevanju ustne obravnave SB C. z dne 16. 12. 2022, sklep Vlade Republike Slovenije št. 02002-45/2024/3 z dne 24. 9. 2024, sklep št. 9/22/2023 (01114-85/2022-46) odbora za strokovno medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije z dne 2. 2. 2023, obvestilo Zdravniške zbornice Slovenije št. 0111-85/2022-69 z dne 25. 5. 2023, poizvedba Ministrstva za zdravje št. 021-134/2022/2 z dne 13. 1. 2023, odgovor na zahtevo za drugo obravnavo SB C. z dne 25. 1. 2023, dokazi predloženi na današnji obravnavi s strani tožeče stranke z dne 12. 10. 2024, poslani ob 18.40 uri ter vse listine in priloge, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožečo stranko.

21.O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 6. 11. 2023 (dokaz A2), v izvid SB C., internistična nujna pomoč, z dne 13. 5. 2022 (dokaz A3), v laboratorijski izvid z dne 9. 5. 2022 (dokaz A4), v Obvestilo zdravniku z dne 13. 6. 2022 (dokaz A5), v popisni list diagnostično terapevtskih posegov (dokaz A6), v izvid SB C., kirurška nujna pomoč, z dne 13. 6. 2022 (dokaz A7), v izvid SB C., internistična nujna pomoč, z dne 13. 6. 2022 in laboratorijski izvid (dokaz A8), v fotografije (dokaz A9), v navodila za uporabo zdravila Fentanil (dokaz A10), v repliko na trditve bolnice, da ni bilo malomarnega zdravljenja, z dne 7. 1. 2023 (dokaz A11), v dokument Replika na odgovor bolnice v zvezi z zahtevo druge obravnave malomarnega zdravljenja pokojne B. B. v SB C. (dokaz A12), pooblastilo tožnika Varuhu pacientovih pravic z dne 26. 7. 2022, vročilnica z dne 8. 11. 2023, zapisnik o obravnavi pri senatu Komisije RS za varstvo pacientovih pravic št. 021-134/2022/67 z dne 3. 4. 2023 s prilogo: Odgovori na vprašanja v dopisu št. 021-134/2022/19 in z dne 7. 9. 2023 št. 021-134/2022/61, zapisnik o obravnavi na pripravljalnem naroku pri Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic št. 021-134/2022/11 z dne 14. 2. 2023, odločba Ministrstva za zdravje št. 021-134/2022/67 z dne 6. 11. 2023, poročilo zunanje strokovne komisije o zdravljenju bolnice B. B. z dne 10. 10. 2022 in odgovori na vprašanja z dne 10. 10. 2022, zapisnik o ustni obravnavi SB C. z dne 26. 7. 2022, zapisnik o nadaljevanju ustne obravnave SB C. z dne 16. 12. 2022, sklep Vlade Republike Slovenije št. 02002-45/2024/3 z dne 24. 9. 2024, sklep št. 9/22/2023 (01114-85/2022-46) odbora za strokovno medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije z dne 2. 2. 2023, obvestilo Zdravniške zbornice Slovenije št. 0111-85/2022-69 z dne 25. 5. 2023, poizvedba Ministrstva za zdravje št. 021-134/2022/2 z dne 13. 1. 2023, odgovor na zahtevo za drugo obravnavo SB C. z dne 25. 1. 2023, dokazi predloženi na današnji obravnavi s strani tožeče stranke z dne 12. 10. 2024, poslani ob 18.40 uri ter vse listine in priloge, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožečo stranko.

Sodna presoja

K točki I. izreka

22.Tožba je utemeljena.

23.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

23.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).<sup>1</sup> Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

23.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

23.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).<sup>1</sup> Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

24.Postopek z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic je urejen v V. poglavju ZPacP, in sicer postopek prve obravnave kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvene dejavnosti ter nato drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic pred Komisijo. V postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo se subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek - ZUP, če ZPacP ni določeno drugače (prvi odstavek 65. člena ZPacP).

25.V postopku druge obravnave je tožnika zastopal po pooblastilu zastopnik pacientovih pravic (52. člen ZPacP). Zastopnik pacientovih pravic v okviru pacientovega pooblastil, med drugim vlaga pravna sredstva po ZPvcP in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu in v korist pacienta za hitro in uspešno razrešitev spora (sedma alineja 49. člena ZPacP). Zoper odločbe in sklepe senata, s katerimi se postopek druge zahteve konča, ni pravnih sredstev, lahko pa se uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu (drugi odstavek 79. člena ZPacP). Glede na navedena določila ZPacP zastopnik pacientovih pravic nima pooblastila za vložitev tožbe v upravnem sporu, pa tudi tožnik ga ni pooblastil.

26.Izpodbijana odločba je bila vročena tako zastopniku pacientovih pravic dne 8. 11. 2023 in tožniku s fikcijo vročitve dne 23. 11. 2023. Sodišče je pri ugotavljanju pravočasnosti vložene tožbe, upoštevalo osebno vročitev izpodbijane odločbe tožniku. Zato je neutemeljen ugovor tožene stranke, da je tožba vložena dne 15. 12. 2023, vložena prepozno, saj je s strani tožnika pravočasno vložena v roku 30 dni v skladu z 28. členom ZUS-1.

Vsebinska odločitev

27.V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke (Komisije), s katero je zavrnila tožnikovo zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic zoper izvajalca zdravstvenih storitev SB C., zaradi kršitve pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave iz 11. člena ZPacP v času od 9. 5. 2022 do 9. 6. 2022, hčerke tožnika B. B., kot je obrazloženo v nadaljevanju.

28.ZPacP v II. poglavju v 5. členu določa pacientove pravice, ki jih ureja ta zakon, med drugim pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, katero v 11. členu ZPacP podrobneje obravnava. Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino. Primerna zdravstvena obravnava je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja. Kakovostna zdravstvena obravnava je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta. Varna zdravstvena obravnava je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

29.V 47. in 48. členu ZPacP so opredeljene vrste postopkov za varstvo pacientovih pravic, in sicer prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev in druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo ter splošna postopkovna načela.

30.V okviru prve obravnave od 26. 7. 2022 do 16. 12. 2022, je izvajalec zdravljenja SB C., zaradi razjasnitve o tem ali je bila pri zdravljenju B. B. storjena strokovna napaka, odredil opravo zunanjega strokovnega nadzora. V komisijo za zunanji strokovni nadzor je izvajalec SB C. imenoval zdravnike specialiste UKC O., ki niso sodelovali pri zdravljenju B. B. Komisija je izdelala Poročilo zunanje strokovne komisije o zdravljenju B. B. z dne 10. 10. 2022 (v nadaljevanju Poročilo) in zaključila, da pri obravnavi B. B. ni bil kršen 11. člen ZPacP. Poročilo je podpisano s strani predsednika komisije pred ustno obravnavo dne 16. 12. 2022 in izročeno tožniku. V okviru prve obravnave dne 16. 12. 2022 je predsednik komisije ugotovitve nadzora predstavil tožniku in odgovarjal na njegova vprašanja, kar vse med strankami ni sporno.

31.Tožena stranka meni, da navedeno ne pomeni nič nenavadnega, da je Poročilo podpisano samo s strani predsednika komisije, kar ne pomeni, da ostala člana senata nista sodelovala pri pripravi poročila. Tožena stranka sklepa, da je bilo Poročilo izvajalcu (SB C.) poslano elektronsko, fizično pa je bilo podpisano in izročeno tožniku na ustni obravnavi, kjer mu je bilo tudi predstavljeno v okviru prve obravnave.

32.Kakor izhaja iz obrazložitve Predloga zakona ZPacP (EVA:2005-2711-0080 z dne 7. 6. 2007) je zakonodajalec prvo obravnavo kršitev pravic pacientov opredelil predvsem kot posebno vrsto alternativnega reševanja sporov, ki se lahko konča zgolj z dogovorom, zato v postopku prve obravnave kršitve, ni predvidena uporaba določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zakon ne zahteva posebnih obličnosti oziroma načina vročanja, saj naj bi bil postopek čimbolj neformalen in čimprej končan.

33.Ne glede na navedeno, da v postopku prve obravnave ni predvidena uporaba določil splošnega upravnega postopka (ZUP) in navedb tožene stranke, da Poročilo ni bilo podpisano na dan izdelave 10. 10. 2022, na katerega je datirano in gre pri tem za manjšo postopkovno nepravilnost, zaradi katerega vsebina samega Poročila ne izgubi svoje vrednosti, sodišče pritrjuje tožniku, da tako podpisano Poročilo s strani samo predsednika in ne vseh članov, ki so sodelovali pri njegovi pripravi, upravičeno vzbuja dvom v verodostojnost Poročila.

34.V primeru dvoma v verodostojnost Poročila je tožena stranka v pripravljalni vlogi v tem upravnem sporu predlagala, da člani komisije podajo pisno izjavo o tem, ali so kot člani komisije sodelovali pri zunanjem strokovnem nadzoru nad zdravljenjem B. B. in pri izdelavi Poročila z dne 10. 10. 2022. Vendar je tožnik je že v zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic opozoril, da Poročilo ni podpisano s strani vseh sodelujočih v nadzoru in bi te nejasnosti morala tožena stranka odpraviti v postopku zahteve za drugo obravnavo, saj bi na tak način odpravila vsakršen dvom v verodostojnost Poročila, še posebej, ker se je tožena stranka v izpodbijani odločitvi sklicevala nanj. Odgovornosti za vsebino Poročila, ni mogoče prevaliti samo na predsednika komisije za izvedbo zunanjega strokovnega nadzora, saj namreč komisija kot celota sprejme Poročilo in je za vsebino odgovorna.

35.Tožnik je namreč zaradi nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve, vložil zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic (opredeljena v odločbah od 64. do 80. člena ZPacP). Za odločanje o zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic je ustanovljena Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju: Komisija, prvi odstavek 64. člena ZPacP). Komisija, ki je bila imenovana s strani vlade oz. ministra, torej izvršilne veje oblasti, na katero so s strani države prenesena pooblastila za vodenje postopka in odločanje v postopku zahteve za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic, in gre torej pri tovrstnem odločanju za javnopravno stvar, zaradi česar je Komisija in vsi njeni člani dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno s temeljnimi ustavnopravnimi garancijami in načeli upravnega postopka in temeljnimi pravicami strank, ki iz njih izvirajo, pa nenazadnje tudi načeli podpisanih mednarodnih konvencij in veljavnimi zakoni (v 48. členu ZPacP določa med drugim nepristranskost in poštenost obravnave). Odločitev Komisije mora biti sprejeta brez vsakršnega dvoma.

36.Komisija je izvedla pripravljalni narok dne 14. 2. 2023, ki ga je sklicala, podpisana članica Komisije mag. P. P. dipl.prav., na podlagi 3. alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP, čeprav sledni določa, da predsednik Komisije skliče pripravljalni narok, in določi člana Komisije, ki vodi pripravljalni narok (tretji odstavek 69. člena ZPacP). Navedena članica Komisije je tudi izvedla pripravljalni narok v prisotnosti tožnika, zastopnika pacientovih pravic in izvajalca - SB C. zoper katerega je bila vložena druga zahteva, katerega namen je, da član Komisije razpravlja z udeleženci o dejanskih in pravnih vprašanjih. Ker udeleženci niso sklenili poravnave oziroma niso dosegli soglasja o začetku postopka mediacije in tožnik ni zahteval odškodnine zaradi domnevne kršitve, se je postopek nadaljeval v senatni obravnavi (četrti odstavek 70. člena ZPacP).

37.Postopek obravnave druge zahteve se izvaja v senatih, katerih sestavo za vsak primer posebej, upoštevajoč vsebino druge zahteve, določi predsednik Komisije, ki s sklepom določi člane senata ter njihove namestnike. Predsednica Komisije L. L. univ. dipl. prav. je s sklepom z dne 9. 3. 2023 imenovala senat za obravnavo zahteve za drugo obravnavo domnevne kršitve pacientovih pravic mag. P. P., dipl. prav. kot predsednico senata, prim. R. R., dr. med, spec. in S. S., dms kot člana senata.

38.Senatno obravnavo je sklicala predsednica senata mag. P. P. dipl. prav. na podlagi 74. člena ZPacP, ki se je izvedla dne 3. 4. 2023 v prisotnosti tožnika, zastopnika pacientovih pravic in izvajalca - SB C. in članov senata. Iz zapisnika obravnave izhaja, da je pooblaščenec izvajalca v spis vložil odgovore na vprašanja, ki jih je posredoval vlagatelj dne 18. 3. 2023, ki so se vročili tožniku in njegovemu zastopniku. Zapisano je, da bo senat bo prejetih pisnih dopolnitvah presodil, ali še obstaja potreba po nadaljnji obravnavi.

39.Predsednica senata mag. P. P. dipl. prav. je ponovno razpisala senatno obravnavo dne 7. 9. 2023 v nenavzočnosti strank, kjer je senat pregledal in pretresel celotni spis in sprejel sklepe. Zavrnil je zahtevo tožnika za opravo izrednega strokovnega nadzora na podlagi Pravilnika o internem strokovnem nadzoru znotraj postopka druge obravnave (v nadaljevanju Pravilnik) in zahtevo v zvezi z drugo obravnavo domnevne kršitev pacientovih pravic ter za zaslišanje prič.

40.ZPacP ne predvideva v postopku obravnave druge zahteve pred Komisijo senatne obravnave v nenavzočnosti strank. Senat namreč odloči o drugi zahtevi takoj po obravnavi (prvi odstavek 78. člen ZPacP), ki se izvaja v prisotnosti strank (74. Člen ZPacP). Tožniku mora biti omogočeno, da se seznani s celotno dokumentacijo, oziroma celotnim spisom, na podlagi katerega je senat sprejel odločitev, kar v postopku senatne obravnave z dne 3. 4. 2023 kot tudi senatne obravnave v nenavzočnosti strank z dne 7. 9. 2023 ni razvidno, katere so tiste listine, ki sestavljajo celoten spis. Glede na dejstvo, da se v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo subsidiarno uporabljajo določbe ZUP, je potrebno izpeljati tudi ugotovitveni postopek, določen v ZUP.

41.Ugotovitveni postopek je namenjen temu, da se strankam postopka omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, ki pa jih lahko zavarujejo le na način, da so z ugotovitvami organa pred izdajo odločbe seznanjene ter da se o njih primerno izjavijo. V skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

42.Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sklep, št. X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015), da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah učinkovito izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, ter če ima tudi možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče je obenem opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal. K povedanemu to sodišče dodaja, da čim bolj dosledno zagotavljanje pravice stranke do izjave prispeva, da se že pred izdajo odločbe obravnavajo vse okoliščine in argumenti, kar je še toliko bolj pomembno, ko se v zadevi izpostavljajo tudi vprašanja strokovno-tehnične narave. Glede na opisani način vodenja obravnavanega postopka je bil tožnik s končnim uspehom dokazovanja in tudi s pravnimi vidiki, ki jih je senat štel za pomembne, v celoti seznanjena šele v izpodbijani odločbi.

43.Sodišče izpostavlja, da iz 22. člena Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic posameznika tudi pred državnimi organi, med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku, kar je bistvo poštenega postopka in velja za vsak postopek, voden pred državnim organom. To varstvo ima v upravnih postopkih ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke še večji pomen in je še bolj pomembno. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve.

44.Sodišče se s predmetno odločitvijo ni spuščalo v vsebinsko pravilnost vrednotenja Komisije o primerni, kakovostni in varni zdravstveni obravnavi v skladu s 11. členom ZPacP, kot tudi ne v strokovno oceno podano v Poročilu, ali je le to potekalo s pravili stroke. Vendar pa je sodišče tisto, ki je ob koncu izvedenega postopka edini branik in garant, da ob morebitnem odločanju v postopku upravnega spora ugotovi in odloča ali je bil izvedeni postopek dejansko zakonit in v skladu z načeli pošteno izvedenega postopka. V nasprotnem primeru, kolikor sodišču takšno odločanje, ki je tudi zakonsko določeno, ne bi bilo dopuščeno, bi šlo zgolj za navidezno pravico pacienta/svojca do pravnega varstva in bi bila ob vložitvi tožbe v upravnem sporu pravica do vložitve le tega in presoje pred sodiščem izvotlena, kar pa je v nasprotju s pravili poštenega postopka in torej tako določili Ustave RS in tudi EKČP in Listine EU. Tudi pri tovrstnem odločanju ne sme biti nikakršnega dvoma v zakonitost in poštenost odločitve in tudi ne izjem mimo pravil poštenega postopka, četudi gre za sicer specifičen in po naravi stvari svojevrsten postopek in strokovno odločitev.

45.Sodišče je tako sodi, da je tožbeni ugovor tožnika glede procesnih kršitev v postopku zahteve za drugo obravnavo utemeljen. Nepodpisano Poročilo s strani vseh članov, ki so sodelovali pri njegovi pripravi, ne more predstavljati avtentičnega Poročila, takšna pomanjkljivost napravi dokument, s tem pa celotni postopek izdelave takega dokumenta, neverodostojen. V konkretnem primeru je to pomembno, saj se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi z zavrnitvijo druge obravnave sklicevala med drugim na Poročilo zunanje strokovne komisije o zdravljenju bolnice B. B. z dne 10. 10. 2022 pridobljeno v postopku prve obravnave. Nadalje je tudi zakonsko nedopustna senatna obravnava v nenavzočnosti strank in s tem kršena pravila ugotovitvenega postopka ter seznanitev tožnika z ugotovitvami in pravnimi stališči ugotovitvenega postopka.

46.Sodišče tako zaključuje, da ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, je navedeno vplivalo na zakonitost odločitve, in je tako sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi bistvene kršitve pravil postopka tožbi v primarnem zahtevku ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

47.Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku odpraviti pomanjkljivosti glede obravnave Poročila in ugotovitvenega postopka v luči poštenega postopka, da bo na tak način odpravljen vsakršen dvom v izvedbo postopka in njegovo zakonitost ter ponovno proučiti zahtevo tožnika za izvedbo strokovnega nadzora znotraj postopka druge obravnave. Tožena stranka bo morala sprejeti svojo odločitev po opravljeni senatni obravnavi v navzočnosti tožnika, njegovega pooblaščenca in izvajalca in ga seznaniti s celotnim spisom, z ugotovitvami in pravnimi stališči ugotovitvenega postopka. V obrazložitvi upravnega akta pa bo morala okoliščine in podlago za odločitev konkretizirat v takšni meri, da jih bo nasprotna stranka lahko preverila oziroma se do njih opredelila, kakor tudi da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi tudi sodišče. Tudi to kršitev bo v ponovljenem postopku upravni organ moral odpraviti in odločbo ustrezno obrazložiti. Pri ponovnem odločanju treba upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo zakonito izvedenega postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

48.ZUS-1 v petem odstavku 64. člena določa, da mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh, ko je dobil sodbo, kot je predlagal v porednem tožbenem zahtevku tudi tožnik, oziroma v roku, ki ga določi sodišče. Glede na naravo stvari sodišče ocenjuje, da je rok 30 dni prekratek, zato nalaga toženi stranki, da izda nov upravi akt v roku treh mesecev od prejema te sodbe. Pri tem je vezan na izrek sodbe iz prvega odstavka tega člena in na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

Odločitev o predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije

49.Tožnik je sicer predlagal, da sodišče odloči meritorno, torej v sporu polne jurisdikcije (s tem, ko je predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravo izpodbijane odločbe ter naloži toženi stranki izvršitev vseh tožnikovih zahtev), vendar za takšno sojenje niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1, ki v prvem odstavku določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Narava stvari namreč ne dopušča sodišču, da v zadevi meritorno odloči, saj mora tožena stranka najprej odpraviti procesne kršitve.

50.Sodišče pojasnjuje, da z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona. Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

Stroški postopka

K III. točki izreka:

51.Odločitev o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

52.Ker je tožeča stranka v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik in je bila izvedena glavna obravnava, se tožeči stranki v skladu z četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR, stroški kilometrine za pot pooblaščenke iz sedeža njene pisarne v Celju do Maribora 110 km x 0,43 EUR, kar pomeni 47,43 EUR, skupaj 432,43 in 22 % DDV, skupaj 527,60 EUR.

53.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

------------------------------- 1 Kerševan E., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7. 2 ZUP, člen 87. 3 V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je Poročilo podpisano v času izdaje, torej na dan 10. 10. 2023 (5. stran predzadnji odst. izpodbijane odločbe). 4 Tudi Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva (Uradni list RS, št. 15/08; PISN), ki v drugem odstavku 17. člena določa, da je končno poročilo je zaključeno, ko ga podpišejo predsednik in člani komisije. 5 V prvi alinei prvega odstavka 66. člena ZPacP določa pristojnost Komisije za odločanje o drugi zahtevi v primeru nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve. 6 Predsednika Komisije imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje, člane Komisije imenuje minister, pristojen za zdravje (tretji in peti odstavek 64.čl. ZPacP). Komisija ima predsednika/predsednico in 75 članov/članic (drugi odst. 64. člena ZPacP). 7 Predsednica Komisije imenovana s strani Vlade RS L. L. 8 Kot izhaja iz drugega odstavka 78. člena ZPacP, lahko senat Komisije zahtevi za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic delno ali v celoti ugodi ali jo zavrne. Če drugi zahtevi ugodi, lahko sprejme odločitve, navedene v nadaljevanju navedene zakonske določbe. Če je drugi zahtevi ugodeno, mora izrek odločitve, upoštevajoč naravo kršitve, določati način in rok odprave kršitve ter odločitev o stroških postopka (peti odstavek 78. člena ZPacP). 9 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pacientovih pravicah (2008) - ZPacP - člen 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba II U 357/2023-45

ECLI:SI:UPRS:2024:II.U.357.2023.45 Upravni oddelek

Jedro

Izrek

Obrazložitev

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas