Jedro

Po določbah ZUP ugotavljanje vzrokov, zakaj pravnomočna in izvršljiva odločba ni bil izvršena in kdo je odgovoren za njeno izvršitev, ni predmet izpodbijanega sklepa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep o dovolitvi izvršbe Upravne enote A št. 561-2/01 z dne 26. 9. 2001, s katerim je bilo odločeno, da se dovoli izvršba poravnave Centra za socialno delo št. 561-133/98-5 z dne 9. 10. 2000, ki je postala izvršljiva dne 9. 10. 2000. Zavezanka - tožnica je dolžna na osnovi navedene poravnave pripraviti mladoletno hči AA in omogočiti stike z očetom na način, določen v poravnavi. Če zavezanka ne bo pričela s prvim terminom za stike, ki zapade po vročitvi tega sklepa, izvrševati svoje obveznosti, določeno z izvršljivo poravnavo in redno nadaljevala v vseh zaporednih koledarskih rokih ali če bo v bodoče s kakršnimkoli dejanjem ravnala v nasprotju s svojo obveznostjo, bo kot prisilno sredstvo uporabljena in takoj izterjana denarna kazen v znesku 15.000,00 SIT. Tožena stranka se v utemeljitvi svoje odločitve sklicuje na določbe 286. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP), po kateri se izvršba opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost (zavezanec). Po določbi 1. odstavka 290. člena ZUP organ oziroma nosilec javnega pooblastila, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva in določi način izvršbe. V sklepu se predlaga tudi način izvršbe. Tožena stranka pritožbene navedbe zavezanke zavrača kot neutemeljene. Tožnica tekom postopka ni predložila nobenih dokazov iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti kakšno je bilo zdravstveno stanje mladoletne AA na sporni datum, ko se stik ni izvršil. Zato tožena stranka meni, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, da je bil pravilen tudi postopek pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe in da je pritožba zavezanke neutemeljena.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu in meni, da je za odločanje predvsem pomemben opis zdravstvenega stanja mladoletne AA, ki ima že od rojstva hude zdravstvene težave zaradi obstrukcije dihalnih poti. V obdobju, ko se otroku zdravstveno stanje poslabša je potrebno mladoletno AA oskrbeti z inhalacijo ventolina, hkrati pa jo tudi oskrbeti s fizioterapijo, to je z masažo prsnega koša, ki jo tožnica ustrezno obvlada, saj je bila o njej poučena s strani medicinskih sester ob pogostih obiskih v bolnicah in zdravstvenih domovih zaradi slabega zdravstvenega stanja hčerke. Izpodbijana odločba je nepravilna, saj ne drži dejstvo, da naj bi tožnica neopravičeno onemogočila očeta pri izvrševanju stikov s AA. V obdobju od 13. do 15. 7. 2001 je bila AA tako bolna, da stiki z očetom zanjo niso bili priporočljivi. Tožnica še poudarja, da ne nasprotuje temu, da bi oče v času bolezni otroka obiskal na njenem domu, je pa zaradi varstva koristi otroka v tem obdobju za mladoletno Kajo najbolj primerno, da se nahaja doma in da ji mati lahko v vsakem trenutku nudi potrebno oskrbo. Po mnenju tožeče stranke dejansko stanje v postopku ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Stranka z interesom - oče mladoletne AA je v odgovoru na tožbo sodišču predlagal, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Tožnica svojo tožbo zopet opira na zdravstveno stanje otroka, ki pa ji služi predvsem kot izgovor za onemogočanje stikov očeta z otrokom. Kakšno je zdravje otroka je bilo tožnici in stranki z interesom znano že v času, ko sta sklepala poravnavo pri Centru za socialno delo dne 9. 10. 2000. S to poravnavo so bili določeni stiki predlagatelja z otrokom, katere mora zavezanka dovoliti v skladu s poravnavo. Temu se tožnica izogiba s sklicevanjem na zdravstveno stanje mladoletne AA in z obtoževanjem stranke z interesom, da svojemu otroku ni sposoben nuditi primerno skrb. AA ima že od rojstva zdravstvene težave, ki so stranki z interesom, to je očetu, dobro znane. Zato tudi zna odreagirati nanje ter ustrezno poskrbeti za mladoletno AA.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Organ, ki je pristojen za upravno izvršbo izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši postala izvršljiva in določi način izvršbe (1. odstavek 290. člena ZUP). Izvršba za izpolnitev zavezančevih nedenarnih obveznosti se opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo (296. člen ZUP). ZUP določa vsebino sklepa o dovolitvi izvršbe (1. odstavek 290. člena ZUP), kakor tudi način izvršbe za nedenarne obveznosti (296. in naslednji členi ZUP). Po določbah ZUP ugotavljanje vzrokov, zakaj pravnomočna in izvršljiva odločba ni bil izvršena in kdo je odgovoren za njeno izvršitev, ni predmet izpodbijanega sklepa. Zato tožbeni ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in razlogov zakaj ni prišlo do dogovorjenega stika v spornem obdobju, ni utemeljen in na odločitev sodišča v tej zadevi ne more vplivati. Tožnica bi tak ugovor lahko uveljavljala v postopku same izvršbe, saj se zagroženo prisilno sredstvo uporabi šele, če zavezanec stori kaj takega kar nasprotuje njegovi obveznosti, tedaj pa se mu tudi zagrozi z novim, strožjim prisilnim ukrepom (2. odstavek 298. člena ZUP). V tem upravnem sporu je namreč predmet presoje odločba, izdana v upravnem izvršilnem postopku, ne pa zakonitost poravnave, ki se izvršuje oziroma postopki, ki se uporabijo po tem, ko zavezanec stori kaj takega kar nasprotuje njegovi obveznosti.

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, odločba pa je pravilna in temelji na zakonu, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00).