Vzpostavitev videonadzora na javni površini

Datum

13.05.2025

Številka

07121-1/2025/548

Kategorije

Video in avdio nadzor

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 17. 4. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede uvedbe videonadzora na javni površini, natančneje na ekološkem otoku, kjer opažate neodgovorno odlaganje različnih odpadkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

80. člen ZVOP-2 določa, da je videonadzor na javnih površinah dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor se tako lahko izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese.

Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Za javni sektor smejo videonadzor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje, ob čemer morajo biti navedene osebe ali osebje izrecno pooblaščene za izvajanje videonadzora.

Upravljavec mora pred obdelavo opraviti oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinkov se tako zahteva tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij, kjer bi se sistem namestil. Iz navedenih razlogov lahko IP v okviru mnenja podaja zgolj splošna pojasnila.

Uvodoma pojasnjujemo, da je videonadzor sam po sebi predstavlja velik poseg v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato je za zakonito izvajanje videonadzora potrebno poleg splošnih določb ZVOP-2 in Splošne uredbe upoštevati še določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76 - 80), ki določajo posebna pravila za izvajanje videonadzora.

Videonadzor na javnih površinah je urejen v 80. členu ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor na javnih površinah je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varujejo Policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov so dopustni le za te namene.

Natančneje je videonadzor na javnih površinah urejen v nadaljnjih določbah 80. člena ZVOP-2. Videonadzor se tako lahko izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati interese iz prejšnjega odstavka. Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Za javni sektor smejo videonadzor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje, ob čemer morajo biti navedene osebe ali osebje izrecno pooblaščene za izvajanje videonadzora. Videonadzor se lahko izvaja tudi na način, da se ob snemanju izvaja spremljanje dogajanja v živo.

Nadalje pojasnjujemo, da pojem javne površine opredeljuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZUreP-3) v 17. točki prvega odstavka 3. člena, in sicer določa, da je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

Prvi odstavek 80. člena ZVOP-2 torej določa jasne pogoje za dopustnost izvajanja videonadzora javnih površin. Videonadzor bi se ob izpolnjevanju teh pogojev lahko uvedel oziroma izvajal le, če ne obstaja milejši ukrep, ki manj posega v pravice posameznika do varstva osebnih podatkov oziroma zasebnosti. IP poudarja, da je pri uvedbi videonadzora javnih površin vselej treba pretehtati, ali je uvedba videonadzora res potrebna za dosego namenov iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 in ali teh namenov ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Oceniti je torej treba stopnjo nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, za premoženje upravljavca ali za tajne podatke v prenosu, ki jih je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja. IP poudarja tudi, da so posegi v človekove pravice ali temeljne svoboščine po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni le, če so v skladu z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora omejitev ustavnih pravic oziroma poseg vanje izpolnjevati tri pogoje:

1.poseg mora biti nujen,

2.poseg mora biti primeren (in s tem učinkovit) za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja in

3.upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu (pri ocenjevanju nujnosti posega je treba tehtati tudi pomembnost s posegom prizadete pravice v primerjavi s pravico, ki se s tem posegom želi zavarovati, in odmeriti nujnost posega sorazmerno s težo prizadetih posledic).

Bistveno je torej vprašanje, ali je v konkretnem primeru tak poseg tudi potreben oziroma ali je vzpostavitev videonadzora nujno potrebna in upravičena za dosego namenov iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2. Ob tem ponovno poudarjamo, da konkretno o tem, ali izpolnjujete pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, IP lahko odloča zgolj v nadzornem ali drugem upravnem postopku.

Dodatno pojasnjujemo, da mora upravljavec pri izvajanju videonadzora (poleg zagotovitve ustrezne pravne podlage) upoštevati tudi druge obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov (13. člen Splošne uredbe), zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov itd. IP posebej opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZVOP-2 odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da upravljavec, ki izvaja videonadzor, o odločitvi iz prejšnjega odstavka objavi obvestilo. Obvestilo se vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Nadalje 76. člen ZVOP-2 v 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru (torej v konkretnem primeru vsi mimoidoči, tako vozniki kot drugi udeleženci prometa).

Za konec pojasnjujemo še, da mora upravljavec pred obdelavo opraviti oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Kot izhaja iz točke (c) tretjega odstavka 35. člena Splošne uredbe, se ocena učinkov v zvezi z varstvom (osebnih) podatkov zahteva tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka