Jedro

Že iz razlogov običajne oziroma skrbnosti povprečnega človeka je zavarovanec tožene stranke (etažni lastniki) kot lastnik zgradbe dolžan zaradi varnosti hoje po stopnišču poskrbeti za zamenjavo pregorele žarnice luči, ki osvetljuje stopnišče in poskrbeti, da se počistijo mastni madeži na stopnišču, v kolikor tega prvenstveno ne stori neposredni povzročitelj razlitja tekočine po stopnišču. Opustitev takega dolžnega ravnanja lahko privede do krivdne odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke, razen če oškodovalec (zavarovanec) oziroma zavarovalnica kot tožena stranka zatrjuje in dokaže, da je zavarovanec ravnal z dolžno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo dolžna plačati 10.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka II izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče po pravilni ugotovitvi dejanskega stanja glede nastanka škodnega dogodka zmotno uporabilo materialno pravo. Prvostopno sodišče je tako pravilno ugotovilo, da na stopnišču oziroma etaži stopnišča ni delovala luč (pregorela je žarnica) in da se je na stopnišču med drugim in tretjim nadstropjem stanovanjskega objekta, v katerem sicer stanuje tudi tožnica, nahajal mastni madež v velikosti približno 10 x 15 cm, na katerega je ob 4.00 uri zjutraj ob hoji po stopnišču navzdol stopila tožnica in padla po stopnišču. Pri tem je utrpela zlom malega tuberkla desnega ramena. Za nastali škodni dogodek je podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke (etažni lastniki stanovanjskega objekta), ker niso poskrbeli za zamenjavo žarnice in očiščenja mastnega madeža na stopnišču. Z navedenimi opustitvami (etažni lastniki oziroma predsednik sveta stanovalcev, ki je bil seznanjen s tem, da luč v hodniku etaže, ki osvetljuje tudi stopnišče, ne deluje bi lahko sam menjal luč ali za to zadolžile enega od stanovalcev, ne pa da je za to opravilo zavezal hišnika, ki je luč menjal šele v ponedeljek, do škodnega dogodka pa je prišlo v noči iz petka na soboto, mastni madež na stopnišču pa bi se tudi moral takoj počistiti oziroma ustrezno zavarovati) je zavarovanec tožene stranke deloval neskrbno in je tako podana zavarovančeva krivdna odškodninska odgovornost po določbi 10. in 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nasprotna presoja prvostopnega sodišča je materialno pravno zmotna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi po temelju in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje o višini odškodnine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja: - da je do škodnega dogodka prišlo v stanovanjskem bloku, katerega etažni lastniki (nadalje zavarovanec) imajo splošno civilno odgovornost zavarovano pri toženi stranki - da tožnica živi in prebiva v stanovanjskem bloku, v katerem je dne 17. 1. 2015 v soboto zjutraj ob 4.00 uri padla ob hoji navzdol po stopnišču med tretjim in drugim nadstropjem; - stopnišče je bilo slabše osvetljeno, ker na spodnjem podestu stopnišča (priloga A21) ni delovala luč; - na eni izmed stopnic se je nahajal mastni madež, na katerega je tožnica stopila, pri čemer ji je zdrsnilo in padla je po stopnišču; - o okvari luči (okvara le te je nastala oziroma bila zaznana v petek popoldan pred dnevom škodnega dogodka) je bil seznanjen predsednik sveta stanovalcev M.P., o čemer je ta v ponedeljek zjutraj po škodnem dogodku seznanil hišnika, ko je ta prišel v službo (ta ni živel v bloku zavarovanca), in ki je zadolžen za hišniška opravila, med katere spada tudi menjava žarnic; - z obstojem mastnega madeža (ta je nastal zaradi razlitega soka ali olja oziroma podobne mastne stvari) predsednik sveta stanovalcev ni bil seznanjen, je pa takoj po škodnem dogodku bil seznanjen s padcem tožnice po stopnišču, zaradi česar je sam obrisal madež in na stopnišču na mestu madeža pustil tudi liste papirnate brisače; - zavarovanec je imel urejeno čiščenje skupnih prostorov bloka, ki se je izvajalo vsakodnevno, po petkih se je tekom dneva izvajalo mokro čiščenje vseh skupnih prostorov, torej tudi stopnišča. Takšno čiščenje je bilo opravljeno tudi v petek pred dnevom padca tožnice po stopnišču. 6. Tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke s sklicevanjem na določbo 10. člena1 in prvega odstavka 131. člena2 OZ. Zahtevek za povračilo škode je utemeljen v primeru, če so izpolnjene vse štiri predpostavke odškodninske odgovornosti in sicer: 1. nedopustno (protipravno) ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. odgovornost povzročitelja škode. Dokazno breme za prve tri predpostavke je na tožeči stranki, krivda se domneva. Odgovorna oseba se v primeru, da oškodovanec dokaže prve tri predpostavke odškodninske odgovornosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da za navedeno škodo ni kriva, torej da ni ravnala naklepno ali malomarno, torej, da je ravnala z dolžno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje. Pri opustitvenih ravnanjih pa praviloma pride do zbližanja, če ne že prekrivanja nedopustnega ravnanja (potipravnosti) in krivde. Za tovrstna negativna škodna dejanja je značilno, da so lahko le pravno relevantni in nikoli naravni vzrok. Pravo pri opustitvi dolžnega ravnanja namreč ne vzpostavlja fikcije, da je opustitev storitev, temveč fikcijo, da pogoj postane vzrok. Utemeljitev te fikcije izhaja iz dejstva, da je bila določena dolžnost predpisana prav zaradi zagotavljanja varnosti, torej zaradi odvračanja nevarnosti3. 7. Že iz razlogov običajne oziroma skrbnosti povprečnega človeka je zavarovanec tožene stranke (etažni lastniki) kot lastnik zgradbe dolžan zaradi varnosti hoje po stopnišču poskrbeti za zamenjavo pregorele žarnice luči, ki osvetljuje stopnišče in poskrbeti, da se počistijo mastni madeži na stopnišču, v kolikor prvenstveno tega ne stori neposredni povzročitelj razlitja tekočine po stopnišču. Opustitev takega dolžnega ravnanja lahko privede do krivdne odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke, razen če oškodovalec (zavarovanec) oziroma zavarovalnica kot tožena stranka zatrjuje in dokaže, da je zavarovanec ravnal z dolžno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje.

8. Prvostopno sodišče je na podlagi že navedenih pravilnih ugotovitev: - da je zavarovanec tožene stranke imel organizirano službo čiščenja skupnih prostorov (stopnišče spada med skupne prostore) in servisno službo za vzdrževanje objekta (zaposlen hišnik), med katere spada tudi menjava pregorelih žarnic luči v skupnih prostorih; - da je zavarovanec tožene stranke o nedelovanju žarnice luči na spodnjem podestu stopnišča med tretjim in drugim nadstropjem bil seznanjen v petek popoldan, ko hišnik ni več delal in je zato hišnika o potrebi zamenjave žarnice obvestil takoj, ko je bilo možno, torej v ponedeljek zjutraj po škodnem dogodku in hišnik je takrat žarnico tudi zamenjal; - da zamenjava žarnice iz razloga, ker so ta del stopnišče osvetljevale še druge luči (luč na zgornjem podestu stopnišča med tretjim in drugim nadstropjem) in zaradi česar navedeni del stopnišča ni bil v temi, le vidljivost je bila slabša (stopnišče so preko vikenda uporabljali ostali stanovalci in obiskovalci), ni predstavljala nujnega (interventnega) ukrepa, ki bi narekoval takojšnjo menjavo pregorele žarnice luči; - da o mastnem madežu zavarovanec tožene stranke (v njenem imenu predsednik sveta stanovalcev) pred padcem tožnice sploh ni bil seznanjen in tako tudi ni mogel ukrepati v smeri očiščenja madeža; - da je zavarovanec tožene stranke (sam predsednik sveta stanovalcev) navedeni madež takoj po škodnem dogodku počistil, pravilno presodilo, da je zavarovanec (etažni lastniki) ravnal z dolžno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje. Od etažnega lastnika (fizične osebe kot lastnika in stanovalcev v bloku) se lahko pričakuje in zahteva skrbnost dobrega gospodarja4, torej skrbnost, ki se pri čiščenju in vzdrževanju večstanovanjskega objekta pričakuje od povprečnega stanovalca objekta, ne pa skrbnost dobrega strokovnjaka5, za kar se zavzema pritožba. Skrbnosti dobrega gospodarja pa je zavarovanec tožene stranke, upoštevaje že navedene okoliščine tega primera, zadostil. Ravnal je tako, kot se je v dani situaciji pri menjavi žarnice luči in čiščenja mastnega madeža na stopnišču od njega pričakovalo. Madež na stopnišču je očistil takoj za tem, ko je o njegovem obstoju bil seznanjen, preko hišnika pa je poskrbel tudi za sicer nenujno zamenjavo žarnice luči, ki osvetljuje stopnišče. 9. Do drugačne presoje tudi ne privedejo pritožbena sklicevanja, da bi moral žarnico zamenjati predsednik sveta stanovalcev sam ali to odrediti kateremu drugemu stanovalcu, ker naloga predsednika sveta stanovalcev ni menjava žarnic in čiščenja stopnišča, kar velja tudi za druge stanovalce v primeru, če za takšna opravila poskrbijo z zaposlitvijo hišnika in čistilke. To pa so etažni lastniki tudi storili ter s tem tudi izpolnili standard skrbnosti dobrega gospodarja pri rednem vzdrževanju in čiščenju objekta. Da pa menjava žarnice predstavlja nujen (interventen) poseg, zaradi varnosti stanovalcev in obiskovalcev bloka, pa iz že navedenih okoliščin tega primera, ne izhaja. O obstoju mastnega madeža na stopnišču (tožnica je po stopnišču padla ob 4.00 uri zjutraj), pa zavarovanec tožene stranke pred spornim padcem ni bi seznanjen, in tako tudi ni mogel ukrepati v smeri čiščenja (brisanja) madeža. Da pa bi zavarovanec tožene stranke moral stalno preverjati stanje oziroma čistost stopnišča, pa presega standard skrbnosti etažnega lastnika kot dobrega gospodarja.

10. To pa pomeni, da zatrjevana opustitvena ravnanja kot vzrok nastanka škodnega dogodka ne predstavljajo protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, v posledici izpolnitve zadostne skrbnosti pri zamenjavi žarnice luči in čiščenja stopnišča pa zavarovancu tudi ni očitati malomarnosti in z malomarnostjo povezane krivde6 kot predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

1 Vsak je dolžan vzdržati se ravnanja, iz katerega utegne drugemu nastati škoda. 2 Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala breznjegove krivde. 3 Dr. Jadek Pensa, komentar Obligacijskega zakonika, prva knjiga, str. 800. 4 Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja) - prvi odstavek 6. člena OZ. 5 Udeleženci v obligacijskih razmerjih morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka) - drugi odstavek 6. člena OZ. 6 Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti - 135. člen OZ.