Jedro

Sodišče prve stopnje je toženca pred razpisom naroka po elektronski pošti celo pozvalo, ali se bo predvidenega naroka lahko udeležil. Toženec ni odgovoril, zato je sodišče prve stopnje kasneje izdalo vabilo za narok. Toženec je vabilo prejel in nato vse do tik pred zdajci ni predlagal preložitve naroka. Sodišče prve stopnje je ravnalo izredno skrbno in mu ni moč prav ničesar očitati, nasprotno velja za ravnanje toženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik (toženec) očita sodišču prve stopnje, da je izpodbijano sodbo izdalo brez njegove navzočnosti, čeprav je opravičil svojo odsotnost za narok 30. 11. 2018, in sicer je dva dni pred narokom sodišče obvestil, da se naroka zaradi službene odsotnosti direktorja ne bo mogel udeležiti in je zato prosil za njegovo preložitev. Toženec je bil zlati sponzor festivala, ki je potekal od 29. 11. 2018 do 30. 11. 2018. Poudarja, kako pomemben je bil ta dogodek zanj.

6. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok opravilo v nenavzočnosti toženca, ni storilo absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so zato drugi upravičeni razlogi. Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.

8. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Vsebino predpostavke "opravičeni vzrok" ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki (sodba VSL, I Cpg 898/2018).

9. Višje sodišče ugotavlja, da so za opravo naroka bili izpolnjeni vsi pogoji. Toženec je bil pravilno vabljen, predlog za preložitev naroka pa je poslal šele dva dni pred narokom. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, razlog, ki ga je navedel za preložitev naroka, ni opravičljiv. Sodišče prve stopnje je toženca pred razpisom naroka, tj. 9. 10. 2018 po elektronski pošti celo pozvalo, ali se bo predvidenega naroka 30. 11. 2018 lahko udeležil. Toženec ni odgovoril, zato je sodišče prve stopnje 15. 10. 2018 izdalo vabilo za narok. Toženec je vabilo prejel 18. 10. 2018 in nato vse do tik pred zdajci ni predlagal preložitve naroka. Sodišče prve stopnje je ravnalo izredno skrbno in mu ni moč prav ničesar očitati, nasprotno velja za ravnanje toženca. V pritožbi toženec ponovno izpostavlja pomembnost dogodka, ker pa ne gre za nepredvidljiv dogodek, zatrjevana kršitev pravil postopka ni podana.

10. Toženec bi lahko zadržanost pravočasno sporočil, ker ni, bi si lahko zagotovil, da ga na naroku zastopa pooblaščenec, ker je obstajala skoraj že gotovost, da na narok zaradi dogodka ne bo mogel pristopiti. Očitana kršitev bi lahko prešla v nezakonito postopanje po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem v bistveno kršitev določb pravdnega postopka le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena v odsotnosti toženca kljub utemeljenemu opravičilu.

11. Toženec bi torej glede na postopanje sodišča prve stopnje (celo predhodno pozivanje glede predvidenega datuma naroka) lahko zagotovil, da bi bil narok opravljen na dan, ko njegov direktor ni bil odsoten zaradi zatrjevanega razloga. S tem, ko ga sodišče ni zaslišalo, ni kršilo drugega odstavka 258. člena ZPP. Ta določa, da sodišče lahko zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu.

12. Toženec nadalje izpodbija dokazno oceno zaslišanja tožnika, vendar le pavšalno, zato neutemeljeno. Sicer pa pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča, da so bile toženčeve trditve glede datumov odloga izpolnitve obveznosti nekonkretizirane (glede okoliščin sklepanja dogovora – tožnik je v prvi pripravljalni vlogi trditvi o kakršnem koli dogovoru nasprotoval) in celo nekonsistentne, saj je toženec v odgovoru na pripravljalno vlogo zatrjeval v večjem delu drugačne datume odložene zapadlosti kot predhodno v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Več kot očitno je toženec trditve o podaljšanju roka za izpolnitev posameznega obroka prilagajal potrebam postopka, pri čemer je v času izdaje sodbe tudi zadnji tako zatrjevani rok za plačilo potekel in bi ugovarjano utegnilo biti pomembno le glede teka zakonskih zamudnih obresti. Zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti za čas od zapadlosti računov dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).

13. Toženec pavšalno izpodbija tudi odločitev o stroških. Sodišče prve stopnje je materialno pravo pravilno uporabilo.

14. Višje sodišče je ugotovilo, da zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako izpodbijana sodba ni obremenjena s pritožbenimi razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).