Jedro

Ker je šele novela ZDen (Zden-B) uvedla možnost, da upravičenec zahteva plačilo odškodnine kot razlike med vrednostjo nepremičnin ob vračanju in vrednostjo ob podržavljenju in to ne glede na bistvenost ali nebistvenost tega zmanjšanja, konkretni postopek pa je bil še v fazi dopolnjevanja denacionalizacijske zahteve, za tako zahtevo ne velja rok iz 26. člena ZDen-B.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana št. U 1736/2001-9 z dne 3.7.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 3.10.2001. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote T. z dne 7.9.2001, s katero je bilo med drugim odločeno, da je zavezana stranka Občina T., dolžna z dnem pravnomočnosti odločbe upravičencu Rimokatoliškemu župnijstvu T. izročiti v last po pravnomočnosti odločbe stanovanjsko stavbo na naslovu T.F.F., stoječo na parc. št. 1/4, vpisano v zk. vl. št. 559 k.o. T. (1. točka izreka), ter da mora zavezana stranka Slovenska odškodninska družba (tožeča stranka), v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe, istemu upravičencu izročiti kot odškodnino zaradi ugotovljene manjvrednosti stanovanjske stavbe, navedene v 1. točki izreka, obveznice v višini 26.273,50 DEM (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v zadevi sporno, ali je zahteva upravičenca za izplačilo odškodnine iz naslova manjvrednosti nepremičnine, ki se vrača v tem postopku, pravočasna. Kot izhaja iz listin v upravnih spisih, je bila manjvrednost nepremičnine ugotovljena 6.3.2001 s cenitvenim poročilom, ki ga je izdelal izvedenec. Ugotovljeno je bilo, da znaša razlika do polne vrednosti nepremičnine ob podržavljenju 26.237,50 DEM in da ta razlika presega merilo iz 2. stavka, 3. odstavka 26. člena ZDen. Zahtevek je upravičenec vložil 27.3.2001. Ni utemeljen ugovor tožeče stranke, da je bil zahtevek iz naslova manjvrednosti vložen prepozno. Sodišče se strinja s toženo stranko, da se v obravnavanem primeru ni mogoče sklicevati na 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B), Uradni list RS, št. 65/98. Ta določba je prehodna določba in po mnenju sodišča velja za tiste primere postopka, ki sicer ob uveljavitvi ZDen, še niso bili pravnomočno končani, so se pa v njih že stekli pogoji za uveljavljanje zahtevka iz naslova manjvrednosti. Upoštevati je, da je šele z novelo ZDen-B (3. in 4. odstavek 26. člena ZDen) uveljavljana možnost, da upravičenec zahteva plačilo ugotovljene razlike med vrednostjo nepremičnine ob vračanju in do polne vrednosti nepremičnine ob podržavljenju v obliki odškodnine že, če je izpolnjeno merilo iz 2. stavka 3. odstavka 26. člena ZDen, ne glede na to, ali je zmanjšanje vrednosti bistveno ali ne. Pred novelo te možnosti upravičenec ni imel, če se vrednost po podržavljenju ni bistveno zmanjšala, to je, če se ni zmanjšala za več kot 30 %.

Prehodna določba 26. člena ZDen-B, ki določa, da je organ, ki vodi postopek, dolžan pozvati vse najemodajalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence do vrnitve, da v roku 60 dni od uveljavitve ZDen-B, priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, je bila sprejeta s ciljem izenačitve položajev upravičencev, ki do uveljavitve ZDen-B te možnosti iz 26. člena ZDen niso imeli, ker je bil bodisi ugotovitveni postopek v teh postopkih že končan, ali je bila v še nepravnomočno končanem postopku že ugotovljena manjvrednost nepremičnine o vračanju. Konkretni primer ni tak, saj - kot je navedla tožena stranka - to pa izhaja tudi iz listin v spisih, ugotovitveni postopek za ugotovitev vrednosti nepremičnine v času podržavljenja in v času vračanja, ob uveljavitvi ZDen-B, še ni bil končan. Zato še niso bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje zahtevka iz 26. člena ZDen. Ta člen pa ne določa roka za njegovo uveljavljanje.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je zahtevek upravičenca, vložen šele 27.3.2001, glede na določbo 26. člena ZDen-B, prepozen, zato bi ga bilo potrebno zavreči. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pritožbeno sodišče se strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe.

Ugotovitveni postopek je bil ob uveljavitvi ZDen-B še v fazi dopolnjevanja same denacionalizacijske zahteve in upravičenec še ni podal specificirane zahteve zaradi odškodnine. Zato organ prve stopnje še ni mogel ravnati tako, kot ga zavezuje določba 26. člena ZDen-B, saj niti ni bilo znano, da je podana podlaga za uveljavljanje zahtevka iz naslova manjvrednosti. Pa tudi sicer gre za rok, ki zavezuje le organ, ki vodi postopek.

Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem primeru, s sklicevanjem na določbo 26. člena ZDen-B, ni utemeljen ugovor tožeče stranke, da je zahtevek denacionalizacijskega upravičenca, ki se nanaša na manjvrednost vrnjene nepremičnine, vložen 27.3.2001, vložen prepozno, ker naj bi se rok iz 26. člena iztekel glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-326/98, Uradni list RS, št. 76/98, 7.11.1999. To pa je tudi edini ugovor, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v tožbi in ga ponavlja v pritožbi, kar pomeni, da sami višini določene odškodnine niti ne ugovarja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.