20. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A., d.o.o., Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 4. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A., zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 18/2000 z dne 14. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je ustavnemu pritožniku s sodbo št. II P 550/96 z dne 17. 3. 1998 naložilo, da tožnikoma izroči v last in posest kupljeno nepremičnino in jima izstavi potrebne zemljiškoknjižne listine, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 37.772 DEM. Sodišče druge stopnje je tako sodbo spremenilo le toliko, da je obveznost ustavnega pritožnika vezalo na obveznost tožnikov, da plačata še preostali del kupnine, sicer pa je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Štelo je, da se označitev vrednosti spornega predmeta v višini 37.772 DEM nanaša le na zahtevano odškodnino in da tožnika nista označila vrednosti spornega predmeta za drugi del spora, to je za zahtevek na izročitev nepremičnine in listin. Ker za ta del ni bila označena vrednost spornega zahtevka - gre pa za premoženjski spor, za katerega bi morala tožeča stranka posebej navesti njegovo vrednost - tožena stranka nima pravice do revizije.

Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da označitev spornega zahtevka z zneskom 37.772 DEM velja za vse in vsak posamezni zahtevek. Zatrjuje tudi, da je odškodninski zahtevek znašal samo 32.332 DEM, ker sta tožnika v pravdi zahtevano odškodnino sama zmanjšala za neplačano kupnino. Ustavni pritožnik zatrjuje, da je Vrhovno sodišče kršilo človekovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), smiselno pa zatrjuje tudi kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) oziroma pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

V postopku z ustavno pritožbo lahko Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru pravdnega postopka, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Pri odločanju o ustavni pritožbi se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno.

Odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije temelji na stališču, da je treba v primeru kumulacije zahtevkov za vsak zahtevek posebej ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za revizijo, ter na stališču, da sta tožnika navedla vrednost spornega predmeta le za zahtevek, ki ni predmet revizije. Svoje stališče je sodišče razumno obrazložilo, tako da ga ni mogoče označiti za arbitrarno ali samovoljno, kar bi lahko pomenilo zatrjevano kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Drugačno stališče ustavnega pritožnika o tem, kaj sta tožnika navedla pri označbi vrednosti spornega predmeta, ne more biti pomembno za ustavnosodno presojo. Glede na navedeno ni podana zatrjevana kršitev človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V zvezi s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave kot dela pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je Ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da Ustava ne zagotavlja več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje). V obravnavanem postopku je bila pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem dvakratnega preizkusa pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele zakon, zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki pa ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.

Ker z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik