Jedro

Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov. Z obligatornostjo vpisov posameznih podatkov v sodni register kot javne knjige se namreč zagotovi objava tistih podatkov pri subjektu vpisa, ki so pomembni za pravni promet. To pomeni, da pri d.o.o. v nobeni fazi (ustanovitve niti kasnejše spremembe) vpisa v sodni register ne sme priti do situacije, ko bi bil nek relevanten podatek za vpis v sodni register izbrisan, ne da bi bil hkrati vpisan nov podatek. Tak je tudi primer vpisa družbenika in njegovega 100 % poslovnega deleža v primeru odsvojitve poslovnega deleža.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo O. d.o.o. proti sklepu istega sodišča Srg 2018/29593 z dne 31. 7. 2018, s katerim je sodišče zavrnilo vpis spremembe družbenika družbe K. d.o.o. – v stečaju in prenosu celotnega poslovnega deleža na pridobitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil družbenik, uveljavljal pa je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita neobrazloženost izpodbijanega sklepa in s tem bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg, ker je zavzelo stališče, da se po začetku stečaja v d.o.o. ne vpisujejo več spremembe družbenikov, ne da bi tako stališče obrazložilo. Vendar iz izpodbijanega sklepa tako stališče prvostopenjskega sodišča ne izhaja.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da pridobitelj poslovnega deleža ni izpolnjeval pogojev iz 10.a člena ZGD-1 za pridobitev statusa družbenika niti v času sklepanja pogodbe o odsvojitvi celotnega poslovnega deleža, niti v času odločanja o vloženem predlogu. Sodišče zato ne more vpisati prenosa poslovnega deleža in izbrisati odsvojitelja celotnega poslovnega deleža, ne gre pa niti za vpis umika poslovnega deleža niti za vpis izstopa ali izključitve družbenika. Poleg tega je predlagatelj vpisa sprememb družbenika subjekt vpisa, ki je od 10. 4. 2018 v stečajnem postopku, ker pa od tedaj dalje po 245. členu ZFPPIPP vsa pooblastila za zastopanje in vodenje poslov subjekta vpisa preidejo na upravitelja, je brez pooblastila upravitelja predlog vložen po neupravičeni osebi.

6. Protispisen je pritožbeni očitek, da je bil predlagan le izbris odsvojitelja poslovnega deleža iz sodnega registra in ne tudi hkraten vpis pridobitelja poslovnega deleža. Iz predloga z dne 27. 7. 2018, ki ga je registrsko sodišče obravnavalo, jasno izhaja, da se predlaga vpis novega družbenika kot pridobitelja poslovnega deleža, in sicer družbe T., z datumom vstopa 30. 11. 2017 in prenos celotnega 100 % poslovnega deleža pritožnika nanj ter izbris pritožnika kot družbenika in imetnika poslovnega deleža z istim dnem 30. 11. 2017. 7. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je možen izbris odsvojitelja poslovnega deleža iz sodnega registra, čeprav obstajajo zakonske ovire za vpis pri pridobitelju poslovnega deleža. Niti ZGD-1, niti ZSReg, niti Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register namreč po stališču pritožnika ne prepovedujejo izbrisa družbenika iz sodnega registra, ki ima veljaven pravni temelj za prenos poslovnega deleža. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev registrskega sodišča, da pridobitelj poslovnega deleža po sklenjeni pogodbi o odsvojitvi celotnega poslovnega deleža ne izpolnjuje pogojev iz 10.a člena ZGD-1 za pridobitev statusa družbenika.

8. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne pogoje za vpis določenega podatka v sodni register po 34. členu ZSReg mora hkrati po drugem odstavku 35. člen ZSReg tudi presoditi, ali je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki in odločiti istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register. V takem primeru sodišče po tretjem odstavku 35. člena ZSReg ugodi zahtevku za vpis samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen.

9. Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov. Z obligatornostjo vpisov posameznih podatkov v sodni register kot javne knjige se namreč zagotovi objava tistih podatkov pri subjektu vpisa, ki so pomembni za pravni promet. Glede na publicitetni učinek vpisa podatka v sodni register in njegove objave se namreč nihče ne more sklicevati, da s tem podatkom ni bil seznanjen (primerjaj peti odstavek 8. člena ZSReg). Že zakon je torej definiral, kateri so tisti podatki, ki so pomembni za pravni promet in katerih vpis v sodni register je obligatoren. To pomeni, da pri d.o.o. v nobeni fazi (niti ustanovitve niti kasnejše spremembe) vpisa v sodni register ne sme priti do situacije ko bi bil nek relevanten podatek za vpis v sodni register izbrisan, ne da bi bil hkrati vpisan nov podatek. Tak je tudi primer vpisa družbenika in njegovega 100 % poslovnega deleža v primeru odsvojitve poslovnega deleža. Pritožnikovo stališče, da so izpolnjeni vsi pogoji za vpis njegovega izbrisa iz sodnega registra kot odsvojitelja 100 % poslovnega deleža, ne da bi bil hkrati vpisan tudi pridobitelj poslovnega deleža kot nov družbenik, zaradi obrazloženega ni utemeljeno.

10. Že iz navedenega materialnopravnega razloga je odločitev registrskega sodišča pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg).