Jedro

Za odločitev, ali gre za spor o intelektualni lastnini med delodajalci in delavci je pomembno, ali je bila inovacija ustvarjena v delovnem razmerju ali ne. Pri tem je treba pojem "delovno razmerje" razumeti v smislu, da mora biti inovacija, če naj se šteje za inovacijo iz delovnega razmerja, ustvarjena pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali po posebnem dogovoru (pogodbi) med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da inovacija ustvarjena v prostem času in brez zahteve delodajalca ne more biti podlaga za ugotovitev, da spor zaradi plačila avtorskih pravic, ki izvira iz nje, lahko štejemo kot delovni spor med delodajalcem in delavcem.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnika sta pred Delovnim sodiščem v Mariboru dne 15.3.1995 proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila odškodnine iz avtorskih pravic v višini 5.000 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila s pripadki.

Delovno sodišče je s sklepom z dne 23.3.1995 sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje sporne zadeve, in da se zato po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v pristojno reševanje.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo, zato je v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) pričelo spor o pristojnosti. V spornem primeru gre po mnenju navedenega sodišča za spor o plačilu iz avtorskih pravic za blagovno znamko, ki ni bila ustvarjena v delovnem razmerju in zato ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka 4. člena v zvezi s šestim odstavkom 7. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) zadeva ne sodi v pristojnost specializiranega delovnega sodišča. Za odločanje v sporni zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Po določbi drugega odstavka 103. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) je Okrožno sodišče v Ljubljani, krajevno izključno pristojno za sojenje v sporih o pravicah iz intelektualne lastnine na prvi stopnji, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami telesa, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami. Po določbi 3. točke 4. člena v zvezi s šestim odstavkom 7. člena ZDSS je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojno odločati v individualnih delovnih sporih med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami.

Za odločitev, ali gre za spor o intelektualni lastnini med delodajalci in delavci, je pomembno, ali je bila inovacija ustvarjena v delovnem razmerju ali ne. Pri tem je treba pojem "delovno razmerje" razumeti v smislu, da mora biti inovacija, če naj se šteje za inovacijo iz delovnega razmerja, ustvarjena pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali po posebnem dogovoru (pogodbi) med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da inovacija ustvarjena v prostem času in brez zahteve delodajalca ne more biti podlaga za ugotovitev, da spor zaradi plačila avtorskih pravic, ki izvira iz nje, lahko štejemo kot delovni spor med delodajalcem in delavcem. Inovacija, ustvarjena v prostem času, lahko privede do spora glede avtorskih pravic tudi med delodajalcem in delavcem, vendar za tak spor, ki ne izvira iz delovnega razmerja, veljajo pravila kot za vsak drug spor o pravicah intelektualne lastnine. Zato je v spornem primeru, kjer gre za inovacijo (blagovni znak), ustvarjeno izven delovnega razmerja, za odločanje o sporu zaradi plačila avtorskih pravic pristojno redno in ne specializirano delovno sodišče. Zato je ob upoštevanju določb 23. člena ZPP, v zvezi z določbo 3. točke 4. člena ZDSS in ob upoštevanju šestega odstavka 7. člena ZDSS ter v zvezi z določbo drugega odstavka 103. člena ZS, Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).