Jedro

Globa ne predstavlja take dajatve, iz katere se oblikuje tistih 4000,00 EUR davkov ali prispevkov, ki po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Ugovor

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 12. 2015 (p. d. 15) začelo postopek odpusta obveznosti dolžnici, v katerem je dolžnici določilo preizkusno dobo treh let od začetka postopka odpusta. Proti temu sklepu je upnica RS vložila 27. 6. 2016 vložila ugovor (p. d. 40). Iz ugovora izhaja, da je dolžnica v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja dala neresnične, nepravilne oziroma nepopolne podatke, v posledici česar ji je finančni (davčni) organ izdal določbe, s katerimi ji je odmeril dodatne prispevke za socialno varnost za obdobje december 2012, april 2013, november in december 2014, vse v skupnem znesku 776,35 EUR. Poleg tega ji je v istem obdobju izdal tri plačilne naloge za storjeni prekršek po 8. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV, ker kot trimesečna zavezanka za DDV finančnemu uradu ni predložila obračuna davka na dodano vrednost. Zaradi storjenih prekrškov so se dolžnici izrekle globe v skupnem znesku 6.000,00 EUR. Upnica je menila, da so podane zakonske omejitve za odpust obveznosti po „2. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP“.

Izpodbijani sklep

2. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo (p. d. 57). Zavzelo je stališče, da dolžnica davčnih obveznosti ni poravnavala zaradi nepoznavanja predpisov, ne pa z namenom izigravanja upnikov. Presodilo je, da ne spada med tiste dolžnike, ki jih ni mogoče šteti za poštene in vestne.

Pritožba

3. Proti temu sklepu se je upnica pravočasno pritožila (p. d. 61). Uveljavljala je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu ugovoru ugodi in postopek odpusta obveznosti ustavi, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena

4. Skladno s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP je namen odpusta obveznosti vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

5. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo iz tretjega odstavku 399. člena ZFPPIPP. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno (prim. prvi odstavek 399. člena ZFGPPIPP).

6. Po določilu prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP lahko upnik vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti med drugim tudi, če obstoja ovira za odpust obveznosti po 1. točki četrtega odstavka 399. člena. Po tej točki pa velja domneva, da odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 EUR.

7. V ugovoru se je upnica dosledno sklicevala na oviro iz „2. točke 399. člena ZFPPIPP“, čeprav je, kot izhaja iz vsebine ugovora, po vsebini uveljavljala ugovorni razlog iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 403. člena tega člena. Zato je le ta ugovorni razlog lahko podlaga za presojo pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča. 8. Po določilu četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 se sicer denarne kazni in globe štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena,(1) če ni s tem zakonom drugače določeno. Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, pa po prepričanju pritožbenega sodišča globa ne predstavlja take dajatve, iz katere se oblikuje tistih 4000,00 EUR davkov ali prispevkov, ki po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti. Prvič zato ne, ker je globa sankcija, ki jo davčni organ izreče zavezancu zaradi kršitve njegove obveznosti po predložitvi resničnih, pravilnih in popolnih podatkov, ne pa davek, ki ga davčni organ zaradi nepredložitve takih podatkov zavezancu naknadno odmeri. Drugič zato ne, ker se davki in prispevki odmerjajo na podlagi objektivnih kriterijev v odvisnosti od vnaprej določenih prispevnih stopenj (npr. 22 % DDV), globa za prekršek pa je v zakonih predpisana v razponu. Tretjič pa zato ne, ker odpust obveznosti na globe ne učinkuje (3. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP). To pomeni, da mora dolžnik, ki so mu odpuščene obveznosti, izrečeno globo (ki se določilu četrtega odstavka 3. člena ZdavP-2 šteje za davek), plačati, tudi če so mu preostale obveznosti (druge vrste davka) odpuščene. Če pa je temu tako, bi tolmačenje, da tudi izrečena globa predstavlja davek v smislu 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, pomenilo, da so določila ZFPPIPP v tem delu nekonsistentna. Po enem določilu bi izrečena globa predstavljala neodpustljiv dolg (3. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), po drugem določilu (1. točka četrtega odstavka 399. člena) pa tisti dolg, ki, če je ustrezno visok, predstavlja oviro za odpust obveznosti.(2) Če bi zakonodajalec hotel, da tudi globa za izrečen prekršek predstavlja tisti davek, ki se všteva v limit 4.000,00 EUR, bi torej po prepričanju pritožbenega sodišča, v 1. točki četrtega odstavka to izrecno določil. 9. Ker torej po presoji pritožbenega sodišča globa za prekršek ne predstavlja tistega davka, iz katerega se oblikuje kvota davkov in prispevkov 4.000,00 EUR iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pa četudi na drugi materialno pravni podlagi. Zato se do pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. H gornji obrazložitvi morda ne bo odveč dodati, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni citiralo nobenih številk pravdnih dejanj (p. d.). Pritožbeno sodišče je že večkrat zapisalo,(3) da utegne taka vrzel pomeniti tudi kršitev določil stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je v insolvenčnih zadevah s strani sodišč prve stopnje poleg pritožbe, zaradi odločitve o tej pritožbi, priložen le vsakokratni izpodbijani sklep, oboje v elektronski obliki. Z ostalimi listinami v spisu se lahko višje sodišče seznani le z zamudnim listanjem po praviloma slabo označenem elektronskem spisu. Kadar je v takem spisu veliko število najrazličnejših listin, neoznačevanje posameznih procesnih dejanj onemogoča pritožbeni preizkus, kar vodi v razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Op. št. (1): Drugi odstavek 3. člena ZDavP-2: Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.

Op. št. (2): Enako je VSL odločilo v zadevi Cst 734/2016 z dne 16. 11. 2016, drugače pa v zadevi Cst 637/2016 z dne 5. 10. 2016. Op. št. (3): Npr. sklep VSL Cst 496/2016 z dne 2. 8. 2016.