Jedro

To, da je nasprotna udeleženka zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot vodja vpisnika v Ig zadevah je ob dejstvu, da gre za majhno sodišče ter za razdelitev skupnega premoženja med zakoncema, pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost odločanja. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti je smotrno, da se v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v D.

Obrazložitev

Predlagatelj B. B. je pri Okrajnem sodišču v A. zoper nasprotno udeleženko C. C. vložil predlog za delitev skupnega premoženja, tako on kot predsednica tega sodišča pa predlagata prenos krajevne pristojnosti, ker je nasprotna udeleženka (C. C.) vpisničarka na tem sodišču (zaradi česar bi bilo treba izločiti vse sodnike tega sodišča).

Predlog je utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) na predlog strank ali pristojnega sodišča odloči, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Okoliščine, zaradi katerih Okrajno sodišče v A. predlaga delegacijo krajevne pristojnosti, predstavlja take razloge. To, da je nasprotna udeleženka zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot vodja vpisnika v Ig zadevah, bi ob dejstvu, da gre za majhno sodišče ter za razdelitev skupnega premoženja med (razvezanima ?) zakoncema, pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost odločanja. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti je smotrno, da se v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je tako predlogu za delegacijo ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v D.