Jedro

Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Celju je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakon o nepravdnem postopku in 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Hkrati je bila predlagana prekinitev postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS).

2. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

3. Iz predloga sicer ni jasno razvidno, ali udeleženec zasleduje delegacijo pristojnosti za odločanje v pritožbenem ali v prvostopenjskem postopku, saj v predlogu navaja očitke, ki zadevajo Višje sodišče v Celju, predlaga pa, da se kot pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Ljubljani. Ker pa je v tej zadevi odločanje v postopku pred sodiščem prve stopnje (sicer nepravnomočno) končano, ni pa še končano odločanje pritožbenem postopku, je Vrhovno sodišče udeleženčev predlog obravnavalo kot predlog za delegacijo pristojnosti odločanja v pritožbenem postopku.1

4. Po drugem odstavku 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) lahko v določeni zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.

5. Predlagatelj sam navaja, da je ključ, kako so določeni senati, že vnaprej določen z letnim razporedom dela. Iz tega torej ne izhaja kršitev pravice do naravnega sodnika iz drugega odstavka 23. člena URS. Kako bi samo dejstvo, da letni razpored določa predsednik sodišča, kršilo pravico do naravnega sodnika predlagatelj ni nadalje pojasnil, zgolj pavšalno zatrjevanje, da je temu tako, pa ne zadošča (do očitkov glede senata, ki je predviden za odločanje z letnim razporedom, se Vrhovno sodišče opredeljuje v nadaljevanju). Navedbe predlagatelja tako ne utemeljujejo dvoma v neskladje 71. člena ZS z URS.

6. Zgolj to, da naj bi bil na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju le en senat, zaradi česar o pritožbah (udeleženca) odloča le ta senat, je mogoče pripisati pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje (le) sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda), in tako še ne utemeljuje očitkov o kršitvi pravice do naravnega sodnika. Nadalje pa udeleženec zgolj pavšalno navaja, da so ti sodniki sledili osnovni odločitvi, ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Zgolj to, da ti sodniki zavzemajo enaka pravna stališča, pa za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča. Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo namreč udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.

7. (Drugi) tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, tako ne obstajajo, iz predlagateljevih navedb pa tudi ne izhaja neustavnost 71. člena ZS. Vrhovno sodišče je zato predloga zavrnilo.

8. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da tudi sicer razlogi, ki jih navaja udeleženec in ki zadevajo sodnike Višjega sodišča v Celju ne morejo utemeljevati predloga za delegacijo pristojnosti z Okrožnega sodišča v Celju na drugo okrožno sodišče.