Jedro

Z zgraditvijo objekta je tožnik na omenjeni parceli pridobil pravico uporabe in na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti tudi lastninsko pravico. To pomeni, da v času začetka stečajnega postopka o lastninski pravici še ni bilo mogoče govoriti, temveč le o pravica uporabe. Le-ta pa se je kasneje transformirala v lastninsko pravico.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je tožeča stranka izključni lastnik nepremičnine parc. št.202/3 – gozd v izmeri 13 a 63 m2, vpisane v vl. št. 423 k.o. ..., ter je zato tožena stranka tožeči dolžna izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino (prvi toženec do 2/3 in drugi toženec do 1/3), ker bo sicer tako listino nadomestila pravnomočna sodba (tč. 1 izreka). Ugodilo je tudi podrednemu zahtevku glede ugotovitve lastninske pravice tožeče stranke na delu parcele parc. št. 180/6 (tč. 2 izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka izključni lastnik vzhodnega dela parcele št. 180/6 k.o. ..., to je tistega dela, ki ne vključuje dela bivše parcele št. 180/1 k.o. ... v izmeri 30 x 8 m, označenega z rožnato barvo na skici izvedenskega mnenja sodne izvedenke M. K. z dne 6.1.2006 v prilogi 10, ter je zato tožena stranka glede enakih deležev dolžna dopustiti geodetsko odmero (parcelacijo) tega dela nepremičnine, ki je v prilogi prikazan v beli barvi in po izvršeni parcelaciji izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere se bo pri novo nastali parceli (zgoraj navedenemu vzhodnem delu parcele 180/6 k.o. ..., označenem v navedeni prilogi mnenja izvedenke z belo barvo) vknjižila izključna lastninska pravica na ime tožeče stranke, ker bo sicer tako listino in dovoljenje nadomestila pravnomočna sodba. Pod točko 3 izreka pa je sodišče zavrnilo primarni zahtevek glede ugotovitve izključne lastnine nepremičnine parc. št. 197 in parc. št. 180/6, vl. št. 423 k.o. ..., ter podredni tožbeni zahtevek glede dela nepremičnine parc. št. 202/3 k.o. ... in v zvezi s tem povezano zahtevo za izdajo zemljiškoknjižne listine. Priloga 10 izvedenskega mnenja sodne izvedenke M. K. z dne 6.1.2006 je postala sestavni del sodbe. Sodišče je tožencema naložilo še solidarno povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v izreku pod točko 1 tako spremenilo, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik nepremičnine parc. št. 202/3, vl. št. 423 k.o. ..., in je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 106,3 EUR. Sicer je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Po razveljavitvenem sklepu Vrhovnega sodišča II Ips 705/2007 z dne 15.1.2009 je pritožbeno sodišče ponovno odločalo o pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na ugoditev tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik nepremičnine parc. št. 202/3, vl. št. 423 k.o. ..., in je zato dolžna glede te parcele tožena stranka izstaviti tožeči stranki za vknjižbo lastninske pravice primerno listino (izrek pod točko 1). V ponovljenem postopku je pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo o povrnitvi revizijskih stroškov.

Navedbe revidenta

3. Revizijo sta toženca vložila zoper pravnomočno sodbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajata, da parcela št. 202/3 k.o. ... ni bila ne predmet cenitve, ne prodaje v stečaju, saj ni bila last tožeče stranke. Ker je sodišče ugotovilo drugače in kar je v izrecnem nasprotju z listinami v spisu, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Menita, da OGP z gradnjo čez mejo na parceli 202/3 k.o. ... s prizidkom nekaj kvadratnih metrov ni mogel postati lastnik celotne gozdne parcele 1363 m2. Tožeča stranka kot gradbeno podjetje sploh ni mogla imeti za svojo dejavnost v uporabi gozda, ki v naravi predstavlja strmo pobočje ob reki S. in na njem ni mogla izvajati nobene dejavnosti oziroma ga dejansko uporabljati. Dodajata, da sodišče za razveljavitev denacionalizacijske odločbe nima sodne pristojnosti, zato bi bilo treba tožbo zavreči kot nedopustno. Ker bi se obstoj ovir za vrnitev nepremičnine v naravi v pravdi lahko ugotavljal kvečjemu kot predhodno vprašanje, je sodišče s svojo odločitvijo kršilo 22. člen Ustave. V pravnomočno denacionalizacijsko odločbo se lahko posega le z izrednimi pravnimi sredstvi. Sodišči tudi nista pojasnili, na podlagi katerega predpisa je bil ob začetku stečaja imetnik pravice uporabe parc. št. 202/3 k.o. ... prav tožeča stranka in ne Soško gozdno gospodarstvo. Menita, da v konkretnem primeru ZLNDL ne more biti pravna podlaga za obstoj lastninske pravice tožeče stranke na dan začetka stečajnega postopka dne 23.10.1990. Ker tožeča stranka tekom pravdnega postopka ni zatrjevala, da bi bila lastnica spornega dela nepremičnine že ob začetku stečaja na podlagi ZLDNL niti navajala razlogov v tej zvezi, je sodba pritožbenega sodišča delno tudi sodba presenečenja, saj kot podlago navaja predpis, za uporabo katerega tožeča stranka sploh ni ponudila ustrezne trditvene oziroma dejanske podlage in je sodišči tudi nista preizkusili v tej smeri. Predlagata spremembo sodb pritožbenega sodišča in sodišča prve stopnje v 1. točki njenega izreka v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka v tem delu, podrejeno pa, da revizijsko sodišče obe sodbi v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v tem delu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta v dokaznem postopku ugotovili, da je v premoženje stečajnega dolžnika spadala tudi parcela 202/3. Obseg premoženja stečajnega dolžnika (pravnega prednika tožeče stranke) je dejanska ugotovitev in v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP so nedovoljene vse tiste revizijske trditve, ki tako ugotovljenemu dejanskemu stanju nasprotujejo (da navedena parcela v stečajnem postopku ni bila ne ocenjena, ne prodana). Ugotovitev, da je imel navedeno parcelo v času stečajnega postopka v uporabi stečajni dolžnik je prav tako dejanske narave, zato revizijska navedba, ki takšni ugotovitvi nasprotuje, ni upoštevna.

7. Neutemeljen je tudi revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Da je bila parcela 202/3 predmet cenitve in prodaje v stečajnem postopku je dejanska ugotovitev, ki je bila predmet dokazne ocene, temelječe tako na listinah v spisu kot tudi izpovedbi priče M. Š., ogledu in sodelovanju izvedenke M. K. Izpodbijanje dokazne ocene preko navideznega uveljavljanja bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pojasnili, da temelji lastninska pravica tožnika na sporni parceli na odločbi OLO ... št. ... z dne 7.10.1960 (A17), na podlagi katere je tožnik zgradil oziroma dogradil svoje poslovne objekte. Z zgraditvijo objekta je tožnik na omenjeni parceli pridobil pravico uporabe in na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Uradni list RS, št. 44/97) tudi lastninsko pravico. To pomeni, da v času začetka stečajnega postopka o lastninski pravici še ni bilo mogoče govoriti, temveč le o pravica uporabe. Le-ta pa se je kasneje transformirala v lastninsko pravico, kot je to revizijsko sodišče pojasnilo že pod točko 10. odločbe II Ips 705/2007 z dne 15. 1. 2009. 9. Neutemeljena je tudi revizijska navedba, da gre pri odločitvi pritožbenega sodišča delno za sodbo presenečenja. Tožnik je že v tožbi utemeljeval pridobitev lastninske pravice na sporni parceli z odločbami občinskih ljudskih odborov in gradnjo poslovnih objektov, v tej smeri pa je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče (prvi odstavek na 7. strani sodbe).

10. Prav tako pa je bilo revidentu v odločbi VS RS II Ips 705/2007 z dne 15.1.2009 že odgovorjeno na očitek, da bi bilo treba tožbo zavreči (točka 5 obrazložitve) ter na očitek o neupravičenem poseganju sodišča v pravnomočno upravno odločbo (točka 14 obrazložitve), na katero se revizijsko sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

11. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo tožencev na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.