Jedro

Pri 5. odstavku 35. člena ZNP gre za povrnitev stroškov v primeru, ko jih nasprotni stranki oziroma udeležencu drugi udeleženci povzročijo s svojim krivdnim ravnanjem (oziroma, če gre za naključje, ki se jim primeri). Pri tem neutemeljeno upiranje oziroma neutemeljen zahtevek sam po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se stroški, ki so jih dolžni predlagatelji povrniti MOL znižajo za 914,62 EUR (na 898,89 EUR), stroški, ki so jih predlagatelji dolžni povrniti J.Ž. d.o.o. Ljubljana pa znižajo za 1.210,21 EUR (na 1.348,35 EUR).

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se umik predloga za vračilo nepremičnin v naravi (bivše parc. št. 391/4 k.o. S.. P. I v izmeri 3160 m2 in bivše parc.št. 597 k.o. S. v izmeri 46 m2), zoper nasprotna udeleženca MOL in J.Ž. d.o.o. vzame na znanje in se postopek v tem delu ustavi. Glede stroškov je odločilo, da so predlagatelji dolžni drugi nasprotni udeleženki in tretjemu nasprotnemu udeležencu nerazdelno povrniti stroške postopka, in sicer MOL v višini 1.813,51 EUR, J. Ž. d.o.o. pa v višini 2.558,56 EUR, v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se pritožujeta prvi in drugi predlagatelj, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Glede 1. točke izreka menita, da je ta pomanjkljiv, saj je razumeti, da je bil zadevni postopek zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja dokončno ustavljen glede predmetnih nepremičnin. Drži, da so predlagatelji na naroku dne 5.2.2010 umaknili zahtevek za vrnitev predmetnih nepremičnin v naravi, še vedno pa vztrajajo pri izplačilu odškodnine za zaplenjene nepremičnine. Sodišče bi zato moralo v sklepu ugotoviti, da je bil postopek glede predmetnih nepremičnin ustavljen, kar se tiče zahtevka za njihovo vračilo v naravi, da pa se hkrati v tem delu nadaljuje zaradi izplačila odškodnine. Glede stroškov (2. točka izreka) je sodišče odločitev utemeljilo s sklicevanjem na 5. odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Kot krivdo oziroma naključje je sodišče opredelilo ravnanje predlagateljev, da so zahtevali vrnitev predmetnih nepremičnin v naravi, navkljub dejstvu, da sta jih drugi in tretji nasprotni udeleženec opozarjala, da obstajajo ovire, zaradi katerih vrnitev v naravi ni možna. Predlagatelja zavračata očitke sodišča. Normalno je, da nasprotni udeleženec nasprotuje zahtevku upravičencev in se sklicuje na ovire, ki onemogočajo vračilo v naravi. Stroški, ki stranki nastanejo po njeni krivdi oziroma naključju, ki se ji je primerilo, niso stroški, ki stranki nastanejo z vlogami in drugimi procesnimi dejanji, s katerimi je stranka utemeljevala svoj zahtevek in nasprotovala trditvam nasprotne stranke. Pritožba se nato sklicuje na Obligacijski zakonik (164. člen) ter navaja, da so predlagatelji zahtevali vračilo tistega, kar jim je bilo (oziroma njihovemu pravnemu predniku) protipravno odvzeto, skladno z določbami Zakona o denacionalizaciji in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Šele potem, ko je bil v Ur.l. RS, št. 51/2009 dne 3.7.2009 objavljen Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, v navedenem odloku pa so bile med ostalimi nepremičninami kot vplivno območje spomenika državnega pomena Plečnikovih Žal navedene tudi predmetne nepremičnine, katerih vračilo v naravi so terjali predlagatelji, so predlagatelji od svojega zahtevka odstopili in pristali na izplačilo odškodnine. O tem so bili obveščeni na naroku dne 14.7.2009. Vse do seznanitve z navedenim odlokom pa s strani nasprotnih strank ni bil predložen noben dokaz, ki bi potrjeval trditve nasprotnih udeležencev glede nemožnosti vračila nepremičnin v naravi. Sicer pa predlagatelja menita, da je odločitev sodišča glede stroškov tudi preuranjena. Postopek se glede plačila odškodnine za sporne nepremičnine še ni zaključil in se vodi naprej, sodišče pozablja na določbo 104. člena ZNP, ki določa, da stroške postopka trpi tisti udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Sodišče bo moralo izdati odločbo, s katero bo odločilo o plačilu odškodnine in šele takrat bi lahko odločilo tudi o stroških postopka. Po 104. členu ZNP bi moralo te stroške naložiti v plačilo strankam, katerim se naloži plačilo odškodnine. Da velja navedena izjema v postopkih zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja, je mogoče ugotoviti tudi pri pregledu sodne prakse. Sodišče bi zato moralo uporabiti 104. člen v zvezi s 4. odstavkom 35. člena ZNP, posledično pa z odločitvijo o prisoditvi stroškov še počakati.

Tretja nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe glede 1. točke izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je na znanje vzelo umik predloga za vračilo nepremičnin v naravi, zoper nasprotna udeleženca MOL in J.Ž.d.o.o. in postopek (le) v tem delu ustavilo. Glede na to, da so predlagatelji na naroku dne 5.2.2010 navajali, da umikajo predlog zoper navedena nasprotna udeleženca in da zahtevajo za predmetne nepremičnine odškodnino v obveznicah Republike Slovenije, je jasno, da se postopek zoper Republiko Slovenijo in glede izplačila odškodnine nadaljuje, sodišče je v tej smeri tudi že postopalo. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da bi sodišče moralo posebej ugotavljati, v katerem delu se postopek še nadaljuje.

Delno je utemeljena pritožba glede 2. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje, torej glede stroškov tega nepravdnega postopka, ki so nastali drugemu in tretjemu nasprotnemu udeležencu. Glede stroškov postopka Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/86 in spremembe, ZNP) v 1. odstavku 35. člena ZNP določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Svoje stroške mora torej praviloma vsak udeleženec dokončno trpeti sam. Izjeme so določene v 4. do 6. odstavku 35. člena ZNP, medtem ko se 2. in 3. odstavek 35. člena ZNP nanašata na skupne stroške postopka, o čemer pa v izpodbijanem sklepu ni bilo odločeno. Pravico do povračila stroškov postopka ima torej udeleženec, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (4. odstavek 35. člena ZNP) in na to določbo meri pritožbena navedba, da bi sodišče v konkretni zadevi moralo uporabiti 104. člen ZNP v zvezi s 4. odstavkom 35. člena ZNP in da je o stroških odločilo preuranjeno, vendar ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pravilne so sicer pritožbene navedbe, ki zatrjujejo, da je tudi v postopku vrnitve zaplenjenega premoženja glede stroškovne odločitve potrebno smiselno uporabiti 104. člen ZNP. Vendar pa to velja le za razmerje med predlagateljem in nasprotnim udeležencem, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, ne pa med večimi nasprotnimi udeleženci, zato odločitev o stroških, za kakršno se zavzemata pritožnika, torej da bi tudi stroške drugega in tretjega nasprotnega udeleženca krila prva nasprotna udeleženka, ne pride v poštev. Neutemeljena je zato tudi pritožbena navedba, da je odločitev sodišča glede priznanih stroškov, zato, ker bi bilo potrebno odločati po 104. členu ZNP, preuranjena. Glede drugega in tretjega nasprotnega udeleženca je bil postopek ustavljen, kot že navedeno, 104. člen ZNP glede njiju ne pride v poštev, in je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je hkrati z ustavitvijo odločalo tudi o njunih stroških postopka, pravilno.

Utemeljena pa je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi (delno) napačno uporabilo 5. odstavek 35. člena ZNP, ki določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali naključju, ki se mu je primerilo. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bil Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (v katerem so bile med ostalimi kot vplivno območje spomenika državnega pomena navedene tudi nepremičnine parc. št. 1358/1, 1358/2 in 1359, vse k.o. B.) objavljen v Ur. l. RS, št. 51/2009 dne 3.7.2009 (veljavnost od 18.7.2009), nakar so predlagatelji predlog zoper drugega in tretjega nasprotnega udeleženca umaknili. Pri 5. odstavku 35. člena ZNP gre za povrnitev stroškov v primeru, ko jih nasprotni stranki oziroma udeležencu drugi udeleženci povzročijo s svojim krivdnim ravnanjem (oziroma, če gre za naključje, ki se jim primeri). Pri tem neutemeljeno upiranje oziroma neutemeljen zahtevek sam po sebi še ni zakrivljeno ravnanje. Stališče sodišča prve stopnje, da gre za krivdo predlagateljev zato, ker sta na oviro za vrnitev zaplenjenih nepremičnin v naravi drugi in tretji nasprotni udeleženec opozarjala že ves čas postopka in je bil dne 6.10.1994 predložen dopis Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, dne 28.11.1994 pa še dopis Sekretariata za urejanje prostora in varstva okolja Občine Ljubljana Bežigrad, glede na ugotovljeno vsebino dopisov, zato ni pravilno. Kot že rečeno, je bil namreč Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, v katerem so bile kot vplivno območje kulturnega spomenika Plečnikovih Žal (27. člen Odloka) navedene tudi predmetne nepremičnine, objavljen v Uradnem listu RS julija 2009, veljati pa je začel 18.7.2009, zato do takrat o krivdnem ravnanju predlagateljev ni mogoče govoriti. Nasprotno pa velja za čas po objavi in uveljavitvi Odloka do umika predloga zoper drugega in tretjega nasprotnega udeleženca dne 5.2.2010. Po objavi in uveljavitvi navedenega Odloka je moralo biti predlagateljem jasno, da vrnitev v naravi ni mogoča, zato je za to obdobje (od uveljavitve do umika 5.2.2010) sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so stroški, ki so nastali drugi in tretji nasprotni udeleženki stroški, ki so nastali po krivdi predlagateljev. Predlagatelji so zato dolžni drugi nasprotni udeleženki poravnati stroške, ki so ji nastali po njihovi krivdi v tem obdobju in sicer 800 točk za pripravljalno vlogo z dne 19.11.2009 ter 800 točk za narok dne 5.2.2010, skupaj 1600 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 734,40 EUR. Materialni stroški znašajo 14,68 EUR, 20 % DDV za odvetnika pa 149,81 EUR, skupni znesek priznanih stroškov drugi nasprotni udeleženki MOL tako znaša 898,89 EUR. Stroški tretjega nasprotnega udeleženca, ki so jih dolžni povrniti predlagatelji in ki so nastali v navedenem obdobju pa predstavljajo 800 točk za pripravljalno vlogo z dne 19.8.2009, 800 točk za pripravljalno vlogo z dne 8.12.2009 in 800 točk za narok dne 5.2.2010, skupaj 1.101,60 EUR (2400 točk x 0,459 EUR). Materialni stroški znašajo 22,03 EUR, 20 % DDV pa 224,72 EUR, tako da so predlagatelji dolžni tretji nasprotni udeleženki J.Ž. d.o.o., Ljubljana povrniti 1.348,35 EUR. V preostalem delu, torej glede obdobja do uveljavitve Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, kot že navedeno, o krivdnem ravnanju predlagateljev ni mogoče govoriti. Prav tako pa v tem preostalem delu tudi ne gre za naključje, ki bi se pripetilo predlagateljem, kar sodišče sicer tudi navede, a tega ne obrazloži. Za naključje v smislu 5. odstavka 35. člena ZNP gre na primer pri zamudi naroka iz upravičenega vzroka, pri nenadni bolezni, pravno zmotnem ravnanju sodišča in podobno, konkretne situacije pod naključje ni mogoče subsumirati.

Ker pride torej določba 5. odstavka 35. člena ZNP v konkretni zadevi v poštev deloma, medtem ko določba 4. odstavka 35. člena ZNP glede 2. in 3. nasprotnega udeleženca v konkretnem primeru ne pride v poštev, je potrebno glede preostalih stroškov (za čas do 18.7.2009) uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP, po kateri vsak udeleženec trpi svoje stroške. Tako sta tudi drugi in tretji nasprotni udeleženec navedene stroške za čas do 18.7.2009 dolžna trpeti sama. Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje ustrezno spremenilo stroškovni del izreka sklepa sodišča prve stopnje in priznane stroške MOL znižalo za 914,62 EUR (na 898,89 EUR), priznane stroške tretje nasprotne udeleženke pa znižalo za 1.210,21 EUR (na 1.348,35 EUR) (358. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99 in spremembe v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu pa je bilo potrebno, glede na že obrazloženo, pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi, saj sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker za razmerje med predlagatelji ter drugim in tretjim nasprotnim udeležencem, ne pride v poštev 104. člen ZNP, pride glede pritožbenih stroškov v poštev splošno pravilo iz 1. odstavka 35. člena ZNP, zato pritožnika nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.