Jedro

Obstoji tehten razlog za določitev drugega sodišča, ker bi lahko okoliščina, da je dolžnica zaposlena pri pristojnem sodišču, vzbudila dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v A.

Obrazložitev

1. Upnik je pri Okrajnem sodišču v B. 27. 7. 2006 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnico z rubežem sredstev na računih, z rubežem premičnih stvari in z rubežem plače. Okrajno sodišče v B. je s sklepom I 1276/2006 z dne 8. 12. 2006 dovolilo izvršbo.

2. Okrajno sodišče v B. je 10. 3. 2009 predlagalo, da Vrhovno sodišče za obravnavanje te izvršilne zadeve določi drugo sodišče. Dolžnica se je zaposlila pri Okrajnem sodišču v B., kjer teče proti njej ta izvršilni postopek. Pri eni ali drugi stranki bi lahko prišlo do pomislekov o poštenosti sojenja pri tem sodišču. 3. Predlog je utemeljen.

4. Iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je dolžnica uslužbenka Okrajnega sodišča v B., kjer dela v vložišču. Če bi v tej zadevi odločalo Okrajno sodišče v B. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se kaže v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v A.