25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 98/2001 z dne 15. 5. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. I 1430/99 z dne 6. 6. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Sodišče je v izvršilnem postopku, v katerem je pritožnik sodeloval kot upnik, najprej na predlog dolžnika, ki je vložil revizijo, odložilo izvršbo, nato pa je izvršilni postopek ustavilo, saj je Vrhovno sodišče na podlagi revizije pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožnikov zahtevek zavrnilo. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je zoper sodbo Vrhovnega sodišča vložil ustavno pritožbo in da bi zato sodišče moralo vzdržati sklep o izvršbi v veljavi vse do odločitve o ustavni pritožbi. Meni, da mora biti učinek ustavne pritožbe v izvršilnem postopku takšen kot učinek izrednega pravnega sredstva in da mora nujno odložiti vsako dejanje, ki bi bilo škodljivo za pritožnika. Zatrjuje tudi kršitev načela kontradiktornosti, saj naj ne bi imel možnosti, da se izjavi glede predloga nasprotne stranke za odlog izvršbe. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.

2.Pritožnikovo stališče, da zaradi vložitve ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča, ki je spremenilo pravnomočno sodbo in zavrnilo zahtevek, izvršilno sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, je zgrešeno. Logično je, da je predpostavka za izvršbo obstoj izvršilnega naslova - ta predpostavka pa v obravnavani zadevi več ni izpolnjena, saj je izvršilni naslov (pravnomočna sodba sodišča druge stopnje) zaradi drugačne odločitve Vrhovnega sodišča prenehal obstajati. V obravnavani zadevi tudi ne gre za nedopustno razlikovanje med položajem strank v izvršilnem postopku, saj položaja stranke, ki želi v veljavi obdržati sklep o izvršbi, kljub temu, da je izvršilni naslov prenehal obstajati, ni mogoče primerjati s položajem stranke, ki ob obstoju izvršilnega naslova predlaga odložitev izvršbe. Ni izključeno, da je vložitev ustavne pritožbe lahko enako kot vložitev izrednega pravnega sredstva razlog za odlog izvršbe. Ne more pa biti vložitev ustavne pritožbe (enako kot tudi ne vložitev izrednega pravnega sredstva) razlog, da se nadaljuje izvršilni postopek kljub temu, da več ne obstoji izvršilni naslov.

3.Očitka o kršitvi načela kontradiktornosti ni mogoče upoštevati. Nanaša se namreč na odločitev sodišča o odlogu izvršbe, predmet te ustavne pritožbe pa je odločitev sodišča o ustavitvi izvršbe.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude