Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba in sklep Pdp 740/2019

ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.740.2019 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

odškodninska odgovornost delodajalca nezgoda pri delu nepremoženjska škoda pravična denarna odškodnina odmera odškodnine
Višje delovno in socialno sodišče
5. marec 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo mora primarno res pomeniti zadoščenje oškodovancu za prestano telesno in duševno trpljenje, vendar pa je pri odmeri višine odškodnine zaradi enotnega obravnavanja treba upoštevati tudi odškodnine, ki so bile prisojene v podobnih primerih, oziroma ustrezno razmerje med odškodninami, ki se v sodni praksi prisojajo za lažje in težje primere poškodb.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba in sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se na novo glasi: "I. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2016 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od neto zneska 135,41 EUR od 10. 6. 2016 do 4. 8. 2016, vse v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila. V presežku, t.j. za znesek 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2016 dalje do plačila, se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške zastopanja v znesku 199,19 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun delovnega sodišča v Mariboru št. ..., sklic ..., odprt pri UJP A., v roku 15 dni po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 46,98 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

V. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške sodne izvedenke za varnost in zdravje pri delu v znesku 97,22 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun delovnega sodišča v Maribora v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

VI. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške sodnega izvedenca medicinske stroke v znesku 68,73 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun delovnega sodišča v Mariboru, v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

VII. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 1.615,95 EUR v roku 15 dni od prejema sodne odločbe, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

VIII. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške sodnega izvedenca medicinske stroke v znesku 21,89 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, v roku 15 dni od prejema tega sklepa brez obrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške postopka v višini 153,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2016 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od neto zneska 135,41 EUR od 10. 6. 2016 do 4. 8. 2016, vse pa v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča prve stopnje, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v presežku, te razlike do vtoževanega zneska 10.343,48 EUR in glede drugačnega teka zakonskih zamudnih obresti z naslovom materialne škode (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti: - stroške zastopanja v znesku 398,38 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun delovnega sodišča v Mariboru (III. točka izreka); - stroške sodnega postopka v znesku 93,96 EUR (IV. točka izreka); - stroške sodne izvedenke za varnost in zdravje pri delu v znesku 194,45 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun delovnega sodišča v Mariboru (V. točka izreka); - stroške sodnega izvedenca medicinske stroke v znesku 137,46 EUR ki jih prav tako nakaže na transakcijski račun delovnega sodišča v Mariboru (VI. točka izreka), vse pa v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 1.341,90 EUR v roku 15 dni po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (VII. točka izreka). S sklepom z dne 7. 10. 2019 je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo da je dolžna povrniti stroške sodnega izvedenca medicinske stroke v znesku 43,79 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun delovnega sodišča v Mariboru v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper ugodilni del navedene sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da sodbo spremeni in tožniku dosodi ustrezno nižjo odškodnino. S pritožbo izpodbija tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 10. 2019, s katerim je sodišče odločilo o stroških sodnega izvedenca in jih naložilo v plačilo toženi stranki. Nasprotuje odškodnini, ki jo je sodišče prisodilo tožeči stranki iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem v višini 2.500,00 EUR in iz naslova strahu 500,00 EUR, ker navedena odškodnina ni primerljiva z odškodninami, dosojenimi za podobne primere, s čimer je sodišče kršilo določila materialnega prava. Meni, da sodbe v delu, ki se nanaša na obseg in intenzivnost telesnih bolečin, ni mogoče preizkusiti. Meni, da se sodišče pri oceni in obsegu telesnih bolečin, kot tudi pri oceni subjektivnega dojemanja telesnih bolečin, ni opredelilo do mnenja izvedenca medicinske stroke v delu, v katerem je izpostavil, da pri tožeči stranki ni šlo za resno poškodbo, da je šlo za banalno, lahko telesno poškodbo in da normalna oseba zaradi takšne poškodbe k zdravniku sploh ne bi šla. Zatrjuje, da se sodišče ni opredelilo do medicinske dokumentacije, ki je povzeta tudi v izvedenskem mnenju, iz katere izhaja, da je pri tožeči stranki zaradi udarca bila prisotna le blaga oteklina in ni šlo za izliv v kolenski sklep ter da pri pregledu dne 11. 6. 2013 niso objektivno našli ničesar posebnega na kolenu. Meni, da ji obseg poškodb, kot izhaja iz medicinske dokumentacije in izvedenskega mnenja, dopolnjenega na naroku, potrebno upoštevati tako pri obstoju in intenziteti telesnih bolečin kot tudi pri oceni subjektivnega dojemanja bolečine, česar pa sodišče ni storilo. V okviru tožnikovega subjektivnega dojemanja bolečine je izvedenec tudi ocenil, da je tožnik bolečine srednje intenzitete zaradi poškodbe trpel od 11. 6. do 18. 6. 2013, kasneje pa je verjetno imel bolečine blažje jakosti 14 – 21 dni. Prisotnost blagih bolečin pri tožeči stranki pa izvedenec po mnenju ni mogel z gotovostjo ugotoviti, ter je izpostavil, da je pri tožniku šlo za banalno poškodbo. Pritožba meni, da telesne bolečine in nevšečnosti, ki jih je tožeča stranka utrpela zaradi udarca v koleno, ne upravičujejo denarne odškodnine v višini kot jo je dosodilo sodišče prve stopnje, saj je tožnik utrpel minimalno škodo. Sklicuje se na zadevo II Cp 2566/2016 in sklep Pdp 737/2017. Nasprotuje tudi prisojeni odškodnini iz naslova strahu. Meni, da glede na mnenje sodnega izvedenca, ki je trajanje strahu ocenil na 1 do 2 sekundi, strah objektivno gledano ni bil tako intenziven oziroma ni trajal toliko časa, da bi bila tožeča stranka iz tega naslova upravičena do denarne odškodnine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi z 360. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka z 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovila, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pravi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je glede vseh odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo (glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo).

5. Neutemeljen je pritožben očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Bistveno kršitev pritožba uveljavlja v delu, ki se nanaša na obseg in intenzivnost telesnih bolečin. Sodišče prve stopnje je povzelo celotno izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke, kakor tudi izpovedbo tožnika in ustrezno obrazložilo višino dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, zato uveljavljana kršitev ni podana.

6. Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 10.343,48 EUR, ki je tožeči stranki kot delavcu tožene stranke nastala v delovni nesreči dne 11. 6. 2013. Tožeča stranka se je na svojem delovnem mestu – na radijskem stolpu na B. na C., poškodovala pri prenašanju napajalnika po spiralnem stopnišču v notranjosti katerega so sevali vijaki. Sodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti ugotovilo, da prenašanje bremena težkega 29,5 kg v omejenem prostoru, po ozkem stopnišču, do pohodne površine katerega segajo vijaki, predstavlja nevarno dejavnost. Gre namreč za takšno stopnišče, kjer se pri prenašanju bremena ni mogoče povsem izogniti škodnemu dogodku, zato je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Tožena stranka teh dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje glede temelja odškodninske odgovornosti ne prereka.

7. Sodišče prve stopnje je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je glede na določbo drugega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2003 in nasl. - OZ) odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, pravilno upoštevalo izvedensko mnenje sodnega izvedenca za medicino D.D., dr. medicine spec. ortoped, z dopolnitvijo ter izpoved tožeče stranke. Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da je tožeča stranka v zvezi z škodnim dogodkom upravičena do 3.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, tožena stranka pa v pritožbi prisojeno odškodnino utemeljeno graja kot previsoko.

8. Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki prisodilo previsoko odškodnino za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka ob škodnem dogodku utrpela blago telesno poškodbo, zaradi katere je trpela telesne bolečine srednje jakosti v obdobju od 11. 6. 2013 do 18. 6. 2013. Kasneje pa je verjetno utrpela bolečine blažje jakosti v trajanju 14 – 21 dni, kot izhaja iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke. Izvedenec je ugotovil, da bolečin, ki bi bile posledice škodnega dogodka, v prihodnosti ni mogoče pričakovati. Iz izvedenskega mnenja je tudi razvidno, da je bil tožeči stranki v posledici škodnega dogodka predpisan analgetik, nošenje bandaže, svetovan pa ji je bil počitek z nogo v višjem položaju in lokalno hlajenje, kar je sodišče upoštevalo kot nevšečnosti med zdravljenjem. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo primarno res pomeniti zadoščenje oškodovancu za prestano telesno in duševno trpljenje, vendar pa pri odmeri višine odškodnine zaradi enotnega obravnavanja treba upoštevati tudi odškodnine, ki so bile prisojene v podobnih primerih, oziroma ustrezno razmerje med odškodninami, ki se v sodni praksi prisojajo za lažje in težje primere poškodb. Ob upoštevanju primerljivih zadev iz sodne prakse1 pravično in primerno denarno odškodnino tožeči stranki za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja znesek 1.300,00 EUR (in ne znesek 3.000,00 EUR, kot je presodilo sodišče prve stopnje). Pritožba tožene stranke je zato v tem delu utemeljena.

9. Utemeljena pa je tudi pritožba zoper prisojeno odškodnino za prestani strah. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je tožnik zaradi škodnega dogodka utrpel hipni primarni strah. Šlo je za udarec kolena v vijak, nezgodo, ki se je zgodila hitro in nepričakovano. Trajanje duševnih bolečin je izvedenec ocenil na 1 do 2 sekundi in ko je tožeča stranka spoznala, da lahko hodi, se je duševna bolečina zmanjšala in v celoti izzvenela. Po pregledu v bolnici je dobila dokončno potrdilo, da s kolenom ni nič narobe, da gre za blago poškodbo. Težave s kolenom je imela že prej in dodatni udarec ni bistveno spremenil stanja, kot je ugotovil izvedenec. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da se je tožeča stranka prestrašila, v konkretnem primeru pa toliko bolj, ker je že imela težave s kolenom, ki so se vlekle že dolgo časa. Po oceni pritožbenega sodišča in ob upoštevanju primerljivih zadev iz sodne prakse2 pravično denarno odškodnino iz naslova pretrpljenega strahu predstavlja znesek 200,00 EUR in ne znesek 500,00 EUR, kot je presodilo sodišče prve stopnje.

10. Glede na navedeno tožeči stranki zaradi obravnavanega škodnega dogodka pripada odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 1.500,00 EUR, kar je po oceni pritožbenega sodišča pravična in primerna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka in je primerljiva z višinami odškodnin, ki jih sicer sodišča prisojajo v podobnih lahkih primerih. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno ugotovilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in v skladu s prvim odstavkom 351. člena v zvezi s 5. točko 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino znižalo na 1.500,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo.

11. Ker ostali pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu s 353. členom ZPP v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Zaradi delnega uspeha tožene stranke v pritožbenem postopku se je spremenil uspeh strank v postopku pred sodiščem prve stopnje (uspeh tožeče stranke se je z 29 % znižal na 14,5 %), zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP ponovno odločilo o stroških postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 in 28/2018) pravilno priznalo 1.373,74 EUR stroškov postopka, zato mora tožena stranka glede na uspeh v postopku 14,5 % povrniti 199,19 EUR. Prav tako je pravilno tožeči stranki priznalo stroške, ki niso bili kriti z odločbo BPP in so neposredno nastali tožeči stranki in znašajo 324,00 EUR. Ob upoštevanju uspeha tožeče stranke (14,5 %), je tožena stranka dolžna tožeči stranki neposredno povrniti 46,98 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevajoč sklep BPP 167/2018 sodni izvedenki priznalo stroške v višini 670,50 EUR in glede na uspeh tožeče stranke v pravdi, je toženka dolžna povrniti stroške v višini 14,5 % oziroma v znesku 97,22 EUR. S sklepom opr. št. BPP 54/2019 so bili izvedencu medicinske stroke za izdelavo pisnega mnenja priznani tudi stroški v višini 474,00 EUR. Glede na uspeh tožeče stranke je toženka dolžna povrniti stroške v višini 68,73 EUR. Toženi stranki je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške postopka v skupnem znesku 1.890,00 EUR in upoštevajoč njen uspeh v postopku (85,5 %) zato ji je tožeča stranka vrniti te stroške v višini 1.615,95 EUR. S sklepom z dne 7. 10. 2019 je sodišče odločilo še o dodatnih stroških sodnega izvedenca medicinske stroke, ki so nastali ob ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja na naroku 10. 9. 2019. Dodatni stroški sodnega izvedenca medicinske stroke so v sklepu opr. št. BPP 54/2019 z dne 2. 10. 2019 znašali 151,00 EUR. Glede na uspeh tožeče stranke v postopku (14,5 %) je tožena stranka dolžna iz tega naslova povrniti tožeči stranki znesek v višini 21,89 EUR.

13. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o pritožbenih stroških. Tožena stranka je v pritožbi delno uspela (uspela je z zneskom 1.500,00 EUR od izpodbijanega zneska 3.000,00 EUR), zato ji je tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v skladu s pritožbenim uspehom. Tožena stranka je upravičena do 375 točke za sestavo pritožbe in 2 % materialne stroške, kar je skupaj 382,50 točk, kar ob upoštevanju veljavne Odvetniške tarife znaša 229,50 EUR. Glede na pritožbeni uspeh (50 %) je upravičena do povračila stroškov v znesku 114,75 EUR.

1 Glej sodbo VS RS II Ips 356/2017. 2 Glej sklep VS RS II Dor 422/2018.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia