Jedro

Glede na to, da upnikova zahteva za povrnitev stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici ni bila vročena v izjavo, so povzete pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote. Vendar mora pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, le-ta dovolj konkretizirati in navesti tudi dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Tega pritožnica v konkretnem primeru ni storila.

Izpodbijana odločitev je delno napačna glede višine priznanih stroškov. Izvršitelj si je namreč obračunal 500 točk za izvršilno dejanje deložacije stanovanja, čeprav izpraznitev nepremičnine dejansko ni bila opravljena, saj sta jo dolžnika izpraznila že prej prostovoljno. Izvršitelj je upravičen do nagrade za izpraznitev in izročitev nepremičnine, če to izvršilno dejanja opravi. Izvršitelj je sicer pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve nepremičnine ni bilo mogoče opraviti. Navedeno pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov 500 točk za izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj le ta ni bila opravljena s strani izvršitelja, ker sta dolžnika izpraznila nepremičnino prostovoljno že pred tem. Dolžnika sta v konkretnem primeru izvršitelja o prostovoljni izpolnitvi obvestila že pred samim pristopom k deložaciji, vendar pa se je izvršitelj o tem lahko prepričal šele, ko je vstopil v stanovanje in ga pregledal. Izvršitelj je zato upravičen do povrnitve dejanskih stroškov, ki so mu nastali.

Izrek

Pritožbi prve dolžnice A. A. se delno ugodi in se sklep v razmerju do nje delno spremeni tako, da se upniku priznani stroški znižajo za 181,10 EUR (na 68,73 EUR), sicer se pritožba zavrne in se sklep v ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu v razmerju do pritožnice potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikoma naložilo, da sta dolžna upniku v roku 8 dni povrniti 249,83 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Prva dolžnica A. A. je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je bilo stanovanje izpraznjeno v roku, ki ga je določilo sodišče. Upnik ni prišel na primopredajo, človek, ki je pritožnici predal stanovanje in vse ključe, ima nedosegljiv telefon in zaradi odjave stroškov, ki jih je nemogoče odjaviti brez primopredajnega zapisnika, je mož kontaktiral od sodišča določenega izvršitelja, da mu je predal ključe in sta skupaj popisala stanje števcev električne energije, plina in vode. Ter naredila primopredajni zapisnik. Stroške, ki so nastali, naj plača upnik, ker ni zagotovil pooblaščene osebe, ki bi prevzela ključe in popis števcev.

3. Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Kriterij za odločanje o dolžnikovi dolžnosti povrnitve izvršilnih stroškov upniku je, ali so bili le-ti potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Med izvršilne stroške sodijo tudi stroški izvršitelja, ki opravlja neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikoma naložilo v plačilo nadaljnje izvršilne stroške upnika v znesku 249,83 EUR, in sicer stroške izvršitelja B. B. v zvezi z izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine - stanovanja v višini 212,50 EUR ter odvetniške stroške za sestavo vloge v višini 37,33 EUR, skupaj torej 249,83 EUR. Iz zapisnika izvršitelja izhaja, da si je obračunal stroške za vpis v evidenco in nastavitev spisa v višini 50 točk, za obračun stroškov v višini 20 točk, za kilometrino v višini 6,29 EUR, za deložacijo oziroma izročitev nepremičnine in predajo ključev v višini 500 točk in za materialne stroške 8,29 EUR (pavšalni znesek 5%), vse povečano za 22% DDV. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bili stroški za posamezna opravila zaračunani skladno z določbami Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik) in da so bili ti stroški potrebni za izvršbo, upnik pa jih je tudi pravočasno priglasil. 8. Pritožnica meni, da upniku stroški izvršitelja ne gredo, saj je bilo stanovanje izpraznjeno v roku, ki ga je določilo sodišče. Ker pa upnik (oziroma njegova pooblaščena oseba) ni bil dosegljiv in ni bilo mogoče opraviti primopredaje, je dolžničin mož (prvi dolžnik C. C.) kontaktiral določenega izvršitelja, da mu je predal ključe in sta skupaj popisala stanje števcev ter naredila primopredajni zapisnik.

9. Glede na to, da upnikova zahteva za povrnitev stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici ni bila vročena v izjavo, so povzete pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vendar mora pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, le-ta dovolj konkretizirati in navesti tudi dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 586/96). Tega pritožnica v konkretnem primeru ni storila. Zapisnik izvršitelja z dne 5. 11. 2021 v spisu sicer potrjuje pritožbene navedbe, da je drugi dolžnik C. C. po predhodnem dogovoru dne 2. 11. 2021 izročil ključe in opravil primopredajo izvršitelju ter da je bila ob prihodu izvršitelja nepremičnina že izpraznjena. Vendarle pa to ni odvezovalo pritožnice, da svoje navedbe o poskusu primopredaje stanovanja upniku tudi v zadostni meri konkretizira in zanje ponudi dokaze. Tako bi morala navesti točen datum, ko je bilo stanovanje prostovoljno izpraznjeno in ko naj bi poklicala pooblaščeno osebo upnika zaradi primopredaje, ter poimensko, kdo naj bi to bil (iz pritožbe izhaja le, da je gre za osebo, ki ji je predala stanovanje in vse ključe). Predvsem pa bi morale biti pritožbene trditve tudi dokazno podprte. V zvezi s tem višje sodišče le še pripominja, da sta bila dolžnika po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 170/2021 z dne 4. 6. 2021, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, dolžna izprazniti nepremičnino in jo izročiti upniku v 15 dneh, sodba pa je postala izvršljiva 24. 8. 2021. Rok osmih dni, naveden v sklepu o izvršbi z dne 30. 9. 2021, je tako le rok, pred iztekom katerega izvršitelj ne sme izprazniti nepremičnine (drugi odstavek 221. člena ZIZ), in ne rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Ta je potekel že, ko je izvršilni naslov postal izvršljiv, torej 24. 8. 2021. Po povedanem pritožnica ugotovitve prvostopenjskega sodišča o potrebnosti stroškov izvršitelja, nastalih v zvezi z opravo izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ni ovrgla. Posledično ni izpodbila temelja za upnikovo upravičenost do njihove povrnitve (peti odstavek 38. člena ZIZ).

10. Pač pa višje sodišče v okviru uradne materialnopravne presoje ugotavlja, da je izpodbijana odločitev delno napačna glede višine priznanih stroškov. Izvršitelj si je namreč obračunal 500 točk za izvršilno dejanje deložacije stanovanja (prva alineja prvega odstavka tarifne številke 8 Pravilnika), čeprav izpraznitev nepremičnine dejansko ni bila opravljena, saj sta jo dolžnika izpraznila že prej prostovoljno. Izvršitelj je upravičen do nagrade za izpraznitev in izročitev nepremičnine, če to izvršilno dejanja opravi. Izvršitelj je sicer pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve nepremičnine ni bilo mogoče opraviti. Navedeno pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov 500 točk za izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj le ta ni bila opravljena s strani izvršitelja, ker sta dolžnika izpraznila nepremičnino prostovoljno že pred tem. Dolžnika sta v konkretnem primeru izvršitelja o prostovoljni izpolnitvi obvestila že pred samim pristopom k deložaciji, vendar pa se je izvršitelj o tem lahko prepričal šele, ko je vstopil v stanovanje in ga pregledal. Izvršitelj je zato upravičen do povrnitve dejanskih stroškov, ki so mu nastali. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in stroške izvršitelja znižati za 181,10 EUR. To so stroški deložacije (500 točk) in posledično se znižajo tudi materialni stroški, odmerjeni v pavšalnem znesku 5%, in sicer na 0,98 EUR, ter DDV na 4,53 EUR. Skupaj je torej upnik upravičen do 68,73 EUR stroškov izvršitelja.

11. Po povedanem je višje sodišče pritožbi prve dolžnice A. A. delno ugodilo in sklep delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se upniku priznani nadaljnji izvršilni stroški znižajo za 181,10 EUR (na 68,73 EUR) v razmerju do prve dolžnice. To posledično pomeni, da je prva dolžnica kot solidarna dolžnica dolžna upniku povrniti 34,37 EUR stroškov odmerjenih z izpodbijanim sklepom.

12. V ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v razmerju do pritožnice potrdilo, saj ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).