Jedro

Za valorizacijo ob podržavljenju prejete odškodnine se uporablja določba 5. odstavka 44. člena ZDen in na njegovi podlagi izdana odredba. V odredbi in spremembi odredbe je minister iz tečajne liste NBJ ugotovil razmerja, ki so veljala med dinarjem in USD v posameznih časovnih obdobjih. Zato je odredba v tem delu, v katerem so povzete paritete, po svoji naravi tehnični pripomoček. Navedeno pomeni, da upravni organ paritete ugotovi na podlagi odredbe, stranka pa lahko dokazuje drugačno dejansko stanje - z dokazi o drugačnem razmerju med dinarjem in USD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 30.7.2003. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Žalec z dne 30.4.2002, s katero je bilo v 1. točki izreka odločeno, da se z dnem pravnomočnosti odločbe pok. upravičenki B.B. vrne v last in posest kmetijsko zemljišče: parc. št..., vse vl. št... k.o. ... Zavrne pa se zahtevek za parc. št..., vse vl. št... k.o... (2. točka izreka). Zavezanec za vračilo nepremičnin v naravi je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (3. točka izreka), da je vrednost v naravi vrnjenih zemljišč 197.658 SIT in se od podržavljenja ni bistveno spremenila (4. točka izreka).

Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je iz arondacijske odločbe razvidno, da je upravičenka za podržavljena zemljišča prejela denarno odškodnino v znesku 189.696 SIT. Prvostopni organ je pravilno napravil preračun vrednosti podržavljenih zemljišč po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (odlok) in izračun prejete odškodnine po Odredbi o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (odredba). Ugotovil je, da prejeta odškodnina znaša 76,03% vrednosti podržavljenega premoženja in se v skladu s 1. odstavkom 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) v postopku upošteva. Zato je upravni organ prve stopnje pravilno odločil in vrnil podržavljeno premoženje v deležu 23,97% vrednosti podržavljenega premoženja.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjuje odločitvi tožene stranke. Zavrača tožnikov ugovor, da naj bi bila odškodnina, ki jo je upravičenka prejela za odvzeto zemljišče precenjena. V obravnavanem primeru sicer obstaja pravna podlaga za denacionalizacijo v 29. točki 3. člena ZDen, saj je bilo zemljišče podržavljeno po Zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Predmetna zemljišča so bila pravilno ovrednotena po odloku, ki je edina podlaga za ugotavljanje vrednosti tovrstnega premoženja, za prevrednotenje odškodnin, ki so bile dane v denarju, pa se uporablja določba 5. odstavka 44. člena ZDen oziroma na njeni podlagi izdana odredba.

Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo v zadevi pravilno odločeno. Prejeta odškodnina za podržavljeno zemljišče je precenjena in ne glede na formalne predpise o pariteti USD ni bila zadostna oziroma pravična, saj v nobenem pogledu ni presegla 30% dejanske vrednosti v času podržavljenja. Tekom trajanja denacionalizacijskega postopka se je spremenila pariteta USD, če se ta ne bi spremenila, bi dobil zemljišče vrnjeno v celoti oziroma v celotni vrednosti. Že navedena poznejša administrativna paritetna ekvilibristika pa ne more iti v škodo prizadetemu, to je tem manj, ker je v posledici tega tožnik prikrajšan in v tem prikrajšanju ni enakopravno obravnavan v primerjavi z drugimi razlaščenci, ki so vrnitev premoženja dosegli prej. To pa v končni konsekvenci predstavlja neenakost razlaščencev pred zakonom in končno tudi napačno uporabo materialnega prava. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se mu vrne odvzeto zemljišče v celotnem obsegu.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je za tožnika sporen način ugotavljanja vrednosti odškodnine, ki jo je upravičenka prejela za podržavljeno kmetijsko zemljišče. Zakonodajalec sicer načina ugotavljanja vrednosti odškodnin ni uredil. Vendar pa je, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, mogoče to pravno praznino zapolniti z analogno uporabo določbe 5. odstavka 44. člena ZDen in na njegovi podlagi izdane odredbe. Tako stališče sta zavzela tako Vrhovno sodišče RS kot tudi Ustavno sodišče RS v svojih odločbah, na kateri se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje. Iz zgodovinske in teleološke razlage 5. odstavka 44. člena ZDen izhaja, da je zakonodajalec za valorizacijo predpisal uporabo tečajev, ki so v času nacionalizacije veljali po vsakokratni tečajni listi Narodne banke Jugoslavije (NBJ). V odredbi in spremembi odredbe je minister iz tečajne liste NBJ ugotovil razmerja, ki so veljala med dinarjem in USD v posameznih časovnih obdobjih. Zato je odredba v tem delu, v katerem so povzete paritete, po svoji naravi tehnični pripomoček. Pomeni, da upravni organ paritete ugotovi na podlagi odredbe, stranka pa lahko dokazuje drugačno dejansko stanje. Vendar ne na način, kot ga je v tožbi uveljavljal tožnik, to je s primerjavo vrednosti živil z vrednostjo zemljišča, ampak le z dokazi o drugačnem razmerju med dinarjem in USD.

Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika na to, da je zaradi uporabe paritete iz spremembe odredbe v slabšem položaju v primerjavi s tistimi upravičenci, pri katerih je bila pariteta ugotovljena na podlagi odredbe iz leta 1992. S spremembo odredbe je bila namreč odpravljena napaka v 3. alinei 1. odstavka 3. člena odredbe, v kateri je minister, namesto, da bi ugotovil uradno pariteto, določeno s tečajno listo NBJ, ki je veljala med dinarjem in USD v obdobju od 1. januarja 1963 do 25. julija 1965, to je za 1 USD 300 dinarjev, navedel razmerje 1 USD 700 dinarjev. Okoliščina, da je bila pred spremembo odredbe vrednost odškodnine za podržavljeno zemljišče valorizirana z uporabo obračunskega tečaja in ne na podlagi uradnega tečaja NBJ, ne pomeni pravice do valorizacije z uporabo obračunskega tečaja.

Ker uveljavljana pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava nista podana, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.