Jedro

Temeljni pogoj za pravico do povrnitve škode zaradi plačila globe pred pravnomočnostjo iz 193. člena ZP-1 je, da je bila globa plačana neupravičeno, torej da nima podlage v kasneje izrečeni sankciji, ali da plačilo ni zapadlo.

Tožeči stranki sta hkrati vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in plačali izrečeno globo. Ker sta torej globo plačali še pred njeno pravnomočnostjo, pa tega nista bili dolžni, tožene stranke ni mogoče šteti za nepoštenega pridobitelja v smislu 193. člena OZ že od trenutka prejema plačila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.001,50 EUR od dne 12.10.2010 do 18.4.2012 in od zneska 146,05 EUR od 12. 10. 2010 do 18. 4. 2012. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče toženi stranki naložilo, da mora v roku 15 dni prvotožeči stranki plačati 1.001,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2010 do plačila, drugotožeči stranki pa v enakem roku 146,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 12. 10. 2010 do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožečima strankama povrne njune pravdne stroške v višini 257,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje do plačila (II. odstavek izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožečima strankama je bila v postopku o prekršku izrečena globa za prekršek, ki sta jo pred pravnomočnostjo plačilnega naloga plačali v polovičnem znesku, hkrati pa sta vložili tudi zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbama ZSV 296/2011 in ZSV 297/2011, obe z dne 9. 3. 2013, postopek o prekršku zoper tožeči stranki ustavilo, saj očitani prekršek storilcema ni bil dokazan. Tožeči stranki sta zato na podlagi 193. člena Zakona o prekrških (ZP-1) 18. 4. 2012 toženo stranko pozvali na vračilo plačane globe. Tožena stranka je vračilo zavrnila s pojasnilom, da sta tožeči stranki globo plačali pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, torej v času, ko jima kazen še ni bila neupravičeno izrečena, saj postopek še ni bil pravnomočno končan.

7. Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da tožeči stranki na podlagi izdanega plačilnega naloga globe nista bili dolžni plačati. V njem je bilo namreč navedeno, da je globo v polovičnem znesku dolžan oziroma jo lahko plača le tisti, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo, in sicer v roku 8 dni po pravnomočnosti plačilnega naloga. Ker sta tožeči stranki ob plačilu globe vložili tudi zahtevo za sodno varstvo, postopek o prekršku še ni bil pravnomočno končan. Tožeči stranki sta torej plačali nekaj, česar nista bili dolžni, kar sta se glede na pravni pouk v plačilnem nalogu morali zavedati.

8. 193. člen ZP-1 določa, da ima tisti, ki mu je bila v postopku o prekršku izrečena sankcija, pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega izreka sankcije, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in postopek zoper njega pravnomočno ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Pravico do povrnitve škode ima tudi tisti, ki je neupravičeno plačal globo ali stroške postopka oziroma zoper katerega je bila odločba izvršena pred pravnomočnostjo.

Za povračilo škode zakon tako določa dve podlagi: 1) neopravičen izrek sankcije, ki je uporabna v primeru spremembe ali razveljavitve pravnomočne odločbe z izrednimi pravnimi sredstvi in 2) plačilo oziroma izterjava globe pred pravnomočnostjo. Sodišče prve stopnje je utemeljenost tožbenega zahtevka zmotno presojalo le po prvi podlagi, ki v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Če je bila globa plačana prostovoljno pred pravnomočnostjo, kakršna je situacija v konkretni zadevi, pravica do povračila škode ne more biti uveljavljana na podlagi neopravičenega izreka sankcije.(1)

9. Temeljni pogoj za pravico do povrnitve škode zaradi plačila globe pred pravnomočnostjo iz 193. člena ZP-1 je, da je bila globa plačana neupravičeno, torej da nima podlage v kasneje izrečeni sankciji, ali da plačilo ni zapadlo.(2) V obravnavani zadevi je podano prav tako dejansko stanje. Tožeči stranki sta del (polovico) izrečene globe plačali pred pravnomočnostjo, z zahtevo za sodno varstvo pa sta uspeli na način, da se je postopek o prekršku zoper njiju, zato ker ni bilo dokazano, da sta storili očitano kršitev, ustavil, kar v postopku ni bilo sporno. Drugače kot pri neopravičenem izreku sankcije, se v primeru (tudi prostovoljnega) plačila globe pred pravnomočnostjo pravica do odškodnine doseže že z uspešno vložitvijo rednega pravnega sredstva.(3) Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je torej, da sta tožeči stranki globo pred pravnomočnostjo plačali neupravičeno, zato jima na podlagi 193. člena ZP-1 pripada pravica do povračila škode(4) in nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene.

10. Delno pa so utemeljeni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na tek zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da je tožeča stranka upravičena do zakonskih zamudni obresti od dneva plačila sporne globe, to je od 12. 10. 2010 dalje do plačila. Tožena stranka navedenemu ugovarja, ker zamuda po njenem ne more nastati preden sta tožeči stranki od nje zahtevali vračilo neupravičeno plačane globe.

Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS(5) je v zvezi z vprašanjem pričetka teka zamudnih obresti v primeru plačila na podlagi neupravičene obsodbe že zavzela stališče, da je potrebno smiselno uporabljati pravila o vračanju neupravičeno prejetega (190. člen OZ).(6) V poštev zato pride pravilo iz 193. člena OZ, ki pričetek teka zamudnih obresti, če je bil pridobitelj nepošten, veže na dan pridobitve, drugače pa na dan vložitve zahtevka. Iz pravnega pouka spornega plačilnega naloga (A3) izhaja, da v primeru, ko kršitelj vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, izrečene globe ni treba plačati. Tožeči stranki sta hkrati vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in plačali izrečeno globo. Ker sta torej globo plačali še pred njeno pravnomočnostjo, pa tega nista bili dolžni, tožene stranke ni mogoče šteti za nepoštenega pridobitelja v smislu 193. člena OZ že od trenutka prejema plačila. O nepoštenosti tožene stranke bi bilo po oceni pritožbenega sodišča mogoče govoriti šele od trenutka, ko ji je bila vročena pravnomočna odločba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ZSV 296/2011 z dne 9. 3. 2012 o ustavitvi postopka o prekršku. Tožeča stranka trditev o tem, kdaj je bila tožena stranka seznanjena z navedeno odločbo ni podala, temveč je trdila le, da je na toženo stranko 18. 4. 2012 naslovila zahtevo za vračilo neupravičeno plačane globe. Zato je lahko utemeljen le zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po dnevu vložitve zahtevka tožeče stranke, torej od 19. 4. 2012 dalje do plačila.

11. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, kot to izhaja iz I. točke izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP).

12. Ker ostali uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo v preostalem delu zavrnilo in izpodbijano sodbo v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka je uspela le z majhnim delom pritožbe (glede teka zakonskih zamudnih obresti), pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje pritožbene stroške (tretji odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. Jenull: Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 786. Op. št. (2): Prim. Jenull, navedeno delo, str. 787. Op. št. (3): Prim. Jenull, navedeno delo, str. 787. Op. št. (4): Prim. sodbo VSL I Cpg 1056/2012 z dne 9. 1. 2014. Op. št. (5): Sodba II Ips 165/2010 z dne 30. 9. 2010. Op. št. (6): Prim. sodbo VSL I Cpg 1974/2014 z dne 19. 2. 2015.