Jedro

Če vloga ni razumljiva, pa jo vložnik na poziv sodišča ustrezno ne popravi, jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo predlagatelja z dne 28.4.1999 zavrglo, ker jo le ta ni v skladu z navodilom sodišča ustrezno dopolnil oziroma popravil. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj, ki navaja, da je sodišču posredoval vse podatke, s katerimi razpolaga. Ponavlja že svoje predhodne trditve, po katerih je solastnik posestva na naslovu X.na podlagi sklenjene pogodbe in zahteva, da se to spoštuje ter da so dediči premoženja, katerega solastnik je po tej pogodbi njegovi otroci. Navaja, da je očitno prišlo do ponareditve dokumentov in do kraje njegovega premoženja.

Pritožba ni utemeljena.

V 2. odst. 105. čl. Zakona o pravdnem postopku je določeno, da morajo biti vloge razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oz. sedež strank, morebitnih njihovih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja, pri čemer mora v primeru, da se v vlogi kaj zahteva, stranka navesti dejstva, na katera opira zahtevo in dokaze, kadar je to potrebno. V 108. čl. istega zakona pa je določeno, kako postopa sodišče prve stopnje, če je vloga nerazumljiva ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Sodišče vložnika pozove, da jo ustrezno popravi v danem roku, če pa ta tega ne stori, sodišče vlogo zavrže. Iz prvotne vloge pritožitelja ni mogoče ugotoviti kakšen postopek želi pritožitelj z omenjeno vlogo uvesti, proti komu naj se uvede, pri katerem sodišču in kakšen je njegov zahtevek oziroma kaj terja, od koga in kakšno ureditev razmerja zahteva. Iz dopolnitve vloge, ki jo je pritožitelj poslal sodišču na podlagi njegovega poziva, vsebovanega v sklepu z dne 3.5.1999, je lahko le razbrati, da naj bi bila vloga usmerjena v preprečevanje posegov pritožiteljevega brata in solastnika kmetije solastninski delež pritožitelja, pri čemer iz vloge ni razbrati, ali je do posega prišlo in če, na kakšen način ter kakšno varstvo pritožitelj od sodišča zahteva. Takšna vloga pa je glede na spredaj navedene določbe Zakona o pravdnem postopku, ki ga je uporabiti na podlagi 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku tudi za nepravdne postopke, nepopolna in nerazumljiva ter jo je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.

Če pritožitelj meni, da je prizadet v kakšni svoji pravici, bo moral vložiti novo vlogo, tožbo ali predlog, ki bo vsebovala vse sestavine, kot jih mora vloga vsebovati, predvsem pa biti po vsebini razumljiva tako, da bo lahko sodišče na njeni podlagi uvedlo ustrezen pravdni ali nepravdni postopek.