Jedro

V primeru, ko je za presojo veljavnosti oziroma zakonitosti pogodbe pristojno redno sodišče, sodišče združenega dela ni bilo pristojno za odločanje zakonitosti sklepa delavskega sveta na podlagi katerega je bila sklenjena poslovna pogodba. Gre za enoten spor, v katerem o vseh zahtevkih odloča redno sodišče.

Izrek

Reviziji se ugodi, odločbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva odstopi v pristojno reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in sklep delavskega sveta z dne 1.10.1991, da se družbeni kapital podjetja s 1.10.1991 v celoti - 460,000.000,00 din - prenese na ..., razveljavilo. Sodišče je menilo, da za sprejem takega sklepa delavski svet ni imel pooblastila ne v statutu podjetja, ne v zakonu. Za odločanje o ničnosti sklenjene pogodbe o brezplačnem prenosu družbenega kapitala pa se je izreklo za nepristojno in sklenilo, da se ta del zahtevka odstopi v reševanje Temeljnemu sodišču v Kranju. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo pritožbo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. K razlogom sodišča prve stopnje je dodalo, da je po 2. odstavku 145. b člena zakona o podjetjih prenos kapitala na drugo podjetje brez nadomestila zakonit le, če gre za organiziranje podjetij v sestavljenih oblikah. V obravnavanem primeru pa toženca nista bila povezana v sestavljeno obliko v smislu V.a poglavja zakona o podjetjih.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revident predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi odločbi sodišča druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom. Po mnenju revidenta tožeča stranka ni bila legitimirana za sprožitev spora, saj družbena lastnina ni bila oškodovana, ker ni prišlo do njenega zmanjšanja. Varovanje družbene lastnine, za kar je bila pooblaščena tožeča stranka, ni bilo potrebno. Tožeča stranka pa ni imela pooblastila za splošno nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja. Šele zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je pooblastil družbenega pravobranilca samoupravljanja za vodenje postopkov zaradi brezplačnih prenosov družbenega kapitala, vendar pred rednimi sodišči. Po mnenju revidenta je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku. Revident dalje navaja, da je bil v času vložitve predloga za sodno varstvo 15.10.1992 že delniška družba v mešani lastnini, in med svojimi sredstvi več ni imel družbenega kapitala, zato zanj v takem sporu ni bilo več pristojno sodišče združenega dela ampak redno sodišče. Tako bi naj bila podana kršitev postopka iz 4. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Sodišču druge stopnje revident očita, da za svoj zaključek, da je šlo za odtujitev sredstev iz družbene lastnine v izvedenih dokazih ni imelo podlage, saj kaj takega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zato je tudi podana kršitev postopka iz 13.točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Revident pa tudi meni, da je brezplačen prenos družbenih sredstev bil možen, razen tega pa da so bili tudi izpolnjeni pogoji za konverzijo po 106. členu zakona o obligacijskih razmerjih, vendar se sodišči s tem vprašanjem nista ukvarjali. Končno pa revident opozarja na nesmiselnost sodnih odločb, ker če sklenjena pogodba ne bo ugotovljena za nično, bo veljala ne glede na odločitev sodišč združenega dela, če pa bo ugotovljena za nično, pa taka sodba vključuje tudi ugotovitev nezakonitosti sklepa delavskega sveta. Revident meni, da se ne moreta voditi dva ločena postopka ampak, da gre za enoten postopek sklenitve posla.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali je veljavna pogodba o neodplačnem prenosu kapitala z dne 3.10.1991, ki sta jo sklenila , po kateri v skladu z določili 2. odstavka 145. b člena zakona o podjetjih brez nadomestila prenaša svoj kapital na ... (2. člen pogodbe). Tožnik je zahteval, da sodišče ugotovi ničnost te pogodbe, poleg tega pa je tudi zahteval, da sodišče ugotovi neveljavnost sklepa delavskega sveta z dne 1.10.1991, na podlagi katerega je bila sklenjena pogodba. Sodišče prve stopnje se je za ugotavljanje ničnosti pogodbe izreklo za nepristojno, odločilo pa je o veljavnosti sklepa delavskega sveta in sicer ga je razveljavilo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sam sklep delavskega sveta ni imel nobenih pravnih posledic, niti ni bil izdan kot pravni akt. Gre za sklep poslovanja, na podlagi katerega je bila sklenjena sporna pogodba. Vse pravne posledice so nastale na podlagi sklenjene pogodbe. Pogodba je bila akt na podlagi katerega se je opravil prenos kapitala. Za presojo veljavnosti te pogodbe pa je pristojno redno sodišče, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo. Ob takem stanju stvari sodišče združenega dela ni bilo pristojno, da ločeno ugotavlja veljavnost oziroma neveljavnost tudi izpodbijanega sklepa delavskega sveta. Gre za enoten spor, za spor o veljavnosti oziroma neveljavnosti sporne pogodbe, v katerem ni potrebe, da se posebej odloča o veljavnosti sklepa organa, na podlagi katerega je bila sklenjena sporna poslovna pogodba. Revizijsko sodišče se zato strinja s stališčem v reviziji, da je podan revizijski razlog iz 1. točke 1. odstavka 385. člena ZPP, v zvezi s 4. točko 2. odstavka 354. člena istega zakona.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, odločbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo in sklenilo, da se celotna zadeva odstopi v reševanje sedaj pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju. Glede na tako odločitev se revizijsko sodišče z drugimi revizijskimi razlogi ni ukvarjalo.