Jedro

Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Glede na obrazloženo velja poudariti, da tožnika izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja s težnjo po nadaljnjem (dodatnem) zavarovanju zahtevata v okviru že tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo, saj obe izdani začasni odredbi veljata še 60 dni po dnevu pravnomočnega zaključka predmetnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva temu sodišču vrne v nadaljnje obravnavanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnikov za izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega (toženčevega) premoženja.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožujeta tožnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnjujeta, da sta dne 15. 12. 2020 vložila zahtevo za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja (dvanajsti in trinajsti odstavek 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ter zahtevo za predložitev seznama dolžnikovega premoženja (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Prvostopenjsko sodišče je zahtevi tožnikov sprva zavrnilo, takšna odločitev pa je bila s sklepom pritožbenega sodišča I Cp 57/2021 z dne 23. 2. 2021 razveljavljena. V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje s sklepom ugodilo zahtevi za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja ter napovedalo, da bo odločilo še o zahtevi za predložitev seznam dolžnikovega premoženja. Po pravnomočnosti sklepa (24. 3. 2021) je tožnikoma dne 14. 4. 2021 posredovalo informativni seznam dolžnikovega premoženja, kot je to razvidno iz javnih evidenc. Šele dne 27. 9. 2021 je nato izdalo odredbo, da more toženec v roku 15 dni predložiti seznam vsega svojega premoženja, to je tistega, ki ni razvidno iz javnih evidenc. Ker toženec tega seznama v danem roku ni predložil in je izrecno navedel, da tega ne namerava storiti, sta dolžnika dne 5. 11. 2021 predlagala sodišču, da izvede narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja po prvem odstavku 31. člena ZIZ, čeprav bi sodišče tak narok glede na dikcijo šestega odstavka 31. člena ZIZ moglo razpisati tudi brez upnikovega predloga. Stališče v izpodbijanem sklepu, da pravdno sodišče v postopku zavarovanja ni dolžno opravljati uradnih poizvedb o dolžnikovem premoženju, saj določbe 31. člena ZIZ ni mogoče smiselno uporabiti v postopku zavarovanja, pritožnika označujeta kot pravno zmotno. Izpostavljata, da se po 239. členu ZIZ določbe o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če zakon ne določa drugače, kar v obravnavani zadevi ni primer. V 268. členu ZIZ je izrecno določeno tudi, da ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Za izdajo in izvršitev začasne odredbe je ob smiselni uporabi določb o izvršbi tako pristojno sodišče, ki odloča v sporu o glavni stvari. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbe ZIZ, ker po nepredložitvi seznama dolžnikovega premoženja ni samo razpisalo naroka za ugotavljanje njegovega premoženja oziroma tega ni storilo na upnikov predlog v tej smeri. Že v sklepu I Cp 57/2021 z dne 23. 2. 2021 je sodišče druge stopnje namreč izrecno zapisalo, da se določbe 31. člena ZIZ smiselno uporabljajo tudi v postopku zavarovanja. Na postopanje sodišča skladno s temi pa ne vpliva niti dejstvo, da sta z izdajo končne sodbe sodišča prve stopnje tožnika dobila možnost uveljavljanja zavarovanja z izdajo predhodne odredbe. Gre namreč za postopek po 31. členu ZIZ v zvezi z že izdanimi in pravnomočnimi sklepi o zavarovanju zahtevka tožnikov z začasno odredbo. Odločanje o opravi naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja pa je stvar tega postopka. Postopek o tožbenem zahtevku še ni pravnomočno zaključen, v tej zadevi izdane začasne odredbe pa veljajo še 60 dni po pravnomočnosti sodbe, zaradi česar morata imeti tožnika po prepričanju pritožbe ves ta čas na voljo tudi vsa sredstva za realizacijo zavarovanja, glede katerega so odločitve sodišča pravnomočne, tudi sredstvo po 31. členu ZIZ. Glede na navedeno tožnika sodišču druge stopnje predlagata, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo temu sodišču vrne v novo odločanje. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v skladu z 239. členom ZIZ ter 15. členom ZIZ, od smiselni uporabi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sicer ne ugotavlja, tudi pritožba pa kršitev določb postopka argumentirano ne uveljavlja. Utemeljeno pa kot pravno zmotno izpostavlja prvostopenjsko stališče, da smiselna uporaba določb 31. člena ZIZ v postopku zavarovanja z začasno odredbo in s tem oprava naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja ni mogoča. Prav tako pa ne drži, da tožnika zaradi možnosti uveljavljanja zavarovanja vtoževane terjatve s predhodno odredbo več nimata pravnega interesa za opravo takšnega naroka v okviru še tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo, kar vse je narekovalo odločitev, kot izhaja iz zgornjega izreka.

5. V predmetnem postopku tožnika zaradi kršitve družbene pogodbe po skrčitvi tožbenega zahtevka z vlogo z dne 7. 5. 2021 od toženca zahtevata plačilo 4,190.000,00 EUR s pripadki. O temelju tožbenega zahtevka je že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo sodišča prve stopnje II P 756/2018 z dne 5. 3. 2018 v zvezi s sodbo naslovnega sodišča I Cp 462/2018 z dne 21. 8. 2018 ter VS RS sodbo II Ips 44/2019 z dne 11. 12. 2020. Dne 29. 3. 2022 je prvostopenjsko sodišče izdalo še končno sodbo v predmetni zadevi, ki po vloženi pritožbi toženca v času odločanja s predmetnim sklepom še ni postala pravnomočna. Tožnika tehtno izpostavljata, da sta bili v teku predmetnega postopa zaradi zavarovanja vtoževane terjatve že izdani začasni odredbi, ki sta po izčrpanju pravnih sredstev postali pravnomočni, kasneje pa so bila z učinkom pravnomočnosti dovoljena še dodatna (nova) sredstva zavarovanja,1 pri čemer je časovna veljavnost začasnih odredb določena še 60 dni po dnevu pravnomočne odločitve v zadevi.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom II P 756/2011 z dne 4. 1. 2021 sprva zavrnilo zahtevo tožnikov za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja in seznama dolžnikovega premoženja. Pri odločitvi z izpodbijanim sklepom pa spregleda, da je naslovno sodišče že v sklepu I Cp 57/2021 z dne 23. 2. 2021, s katerim je razveljavilo zgoraj citirani prvostopenjski sklep, jasno izrazilo stališče, da glede na določbo 239. člena ZIZ, po kateri se določbe tega zakona o izvršbi (v kolikor ni določeno drugače, kar pa v obravnavani zadevi ni primer) smiselno uporabijo tudi za zavarovanje, ter določbo 268. člena ZIZ, po kateri ima sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku učinek sklepa o izvršbi, v predmetni zadevi ni zadržka za uporabo določb 31. člena ZIZ, ki urejajo predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja (premoženje, ki je razvidno iz sodišču elektronsko dosegljivih oziroma javnih evidenc) ter predložitev seznama dolžnikovega premoženja (tudi premoženje, ki iz t.i. javnih evidenc ni razvidno). Z ozirom, da glede na dikcijo šestega člena 31. člena ZIZ upnik lahko v 15 dneh od vročitve seznama dolžnikovega premoženja oziroma zapisnika izvršitelja, kjer je povzeta dolžnikova izjava o tem (enajsti odstavek 31. člena ZIZ),2 sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, sodišče pa je v primeru, če dolžnik seznama svojega premoženja, kot v obravnavanem primeru, ne predloži ali ga ne predloži v roku, tak narok dolžno celo razpisati samo, pa zgoraj navedeno velja enako tudi za opravo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Glede na ureditev v sedmem odstavku 31. člena ZIZ, po katerem je narok namenjen pridobivanju podatkov, ki bi jih sicer vseboval seznam dolžnikovega premoženja, je namreč jasno, da se z izvedbo naroka pridobivajo informacije, ki so zaradi nepredložitve seznama premoženja s strani dolžnika izostale (oziroma se v predloženem seznamu zajete informacije preverijo ter dodatno raziščejo). Izvedba naroka je torej namenjena (tudi) temu, da se nadomesti neaktivnost dolžnika.

7. Stališča prvostopenjskega sodišča ob sklicevanju na VSL sklep I Cpg 620/2014 z dne 10. 4. 2014, da bi bil z opravo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja izničen institut začasne odredbe, naslovno sodišče ne more podpreti. Zgoraj citirana zadeva tudi v dejanskem pogledu ni primerljiva z obravnavano, saj je iz njene obrazložitve razbrati, da še niti ni ugotovljeno, ali so pogoji za izdajo začasne odredbe sploh podani (10. točka obrazložitve). V predmetni zadevi je situacija povsem drugačna. Tožnika namreč že razpolagata s pravnomočnima začasnima odredbama, pravnomočna pa sta tudi sklepa o dovolitvi dodatnih sredstev zavarovanja. Začasna odredba za zavarovanje denarne terjatev je namenjena zavarovanju uspeha bodoče izvršbe in naj zagotovi, da pravdanje zaradi ravnanj dolžnika (odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem) ne bi izgubilo svojega pomena (onemogočena ali precej otežena uveljavitev terjatve). Prav ta legitimen cilj pa tožnika zasledujeta z zahtevo po izvedbi naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. V pritožbi tehtno izpostavljata, da s tem ne zahtevata izdaje nove začasne odredbe v okviru predmetne pravde, saj z veljavnima začasnima odredbama že razpolagata. Z ozirom, da že obstoječa sredstva zavarovanja ne zadoščajo za zavarovanje celotne vtoževane terjatve (tudi po delnem umiku tožbe ta znaša kar 4,190.000,00 EUR s pripadki), tožnika v okviru predmetnega že tekočega postopka zavarovanja zato zaradi realizacije že pravnomočno odobrenega zavarovanja upravičeno raziskujeta toženčevo (dolžnikovo) dejansko premoženjsko stanje, ki ni razvidno iz javnih evidenc.

8. Pravilno je tudi prepričanje pritožbe, da s pridobitvijo možnosti vložitve predloga za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo na podlagi še nepravnomočne končne sodbe v predmetni zadevi tožnika nista izgubila pravnega interesa za razpis naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Možnost izdaje predhodne odredbe postopanja v okviru že tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo namreč ne izključuje. Drugačnega sklepanja ne narekuje niti določba 269. člena ZIZ, saj je to pravilno razumeti tako, da (nove) začasne odredbe ni mogoče predlagati, da če so podani pogoji za predhodno odredbo, vendar le, če se s to (predhodno odredbo) da doseči enak namen. Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe vendar mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Glede na obrazloženo velja na tem mestu zato še enkrat poudariti, da tožnika izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja s težnjo po nadaljnjem (dodatnem) zavarovanju zahtevata v okviru že tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo, saj obe izdani začasni odredbi veljata še 60 dni po dnevu pravnomočnega zaključka predmetnega postopka. Vse dotlej pa imata upravičen interes prizadevati si, da bo namen teh začasnih odredb (zavarovanje uspeha bodoče izvršbe) dosežen v največji možni meri. Korak v tej smeri predstavlja tudi izvedba naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, ki ga bo v nadaljevanju predmetnega postopka opravilo sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi določb 31. člena ZIZ.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi tožnikov ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo temu sodišču vrnilo v nadaljnje odločanje.

10. Skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Obseg pravnomočno dovoljenega zavarovanja vtoževane terjatve z v predmetnem postopku izdanima začasnima odredbama je natančno razviden iz sledečih določb, in sicer: sklep II P 756/2011 z dne 17. 11. 2016 in sklep II P 756/2011 z dne 24. 11. 2016 (začasni odredbi), sklep II P 756/2011 z dne 16. 2. 2017 in sklep II P 756/2011 z dne 20. 3. 2017 (sklepa o ugovorih), VSM sklep I Cp 528/2017 z dne 29. 8. 2017 (obravnavanje pritožbe); sklep II P 756/2011 z dne 27. 12. 2018 (novo sredstvo zavarovanja), sklep II P 756/2011 z dne 15. 2. 2019 (sklep o ugovoru); sklep II P 756/2011 z dne 16. 3. 2020 (novo sredstvo zavarovanja), sklep II P 756/2011 z dne 29. 5. 2020 (sklep o ugovorih), VSM sklep I Cp 496/2020 z dne 23. 7. 2020 (obravnavanje pritožbe). 2 Enajsti odstavek 31. člena ZIZ: »Če izvršitelj pri rubežu ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja dolžnika pozove, naj poda izjavo o stanju vsega ali dela svojega premoženja, predvsem pa da poda izjavo o pravnih poslih iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona. Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja. Če dolžnik noče podati izjave o stanju vsega ali dela svojega premoženja, izvršitelj o tem obvesti sodišče.«