Jedro

Ob trditveni podlagi, da sta upnica in dolžnik kot izvenzakonska partnerja v času trajanja izvenzakonske skupnosti pridobila stanovanje s kupno pogodbo, v kateri je kot kupec opredeljen le dolžnik, in zahtevku na ugotovitev, da to stanovanje predstavlja skupno premoženje, predstavlja pravno podlago za presojo verjetnega izkaza upničine terjatve do dolžnika in s tem izpolnjevanje pogoja po 1. odst. 272. čl. ZIZ, čl. 51/II in 12 ZZZDR.

Izrek

Pritožbi upnice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških upnice se pridrži sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 1. 2008 zavrnilo hkrati s tožbo vložen predlog upnice za izdajo začasne odredbe, s katero bi se dolžniku prepovedala kakršnakoli obremenitev ali odtujitev stanovanja št. 4 v I. nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu C. ... divizije ..., Š., predlagana začasna odredba pa bi veljala do pravnomočne rešitve pravdne zadeve, v kateri bi bila začasna odredba izdana.

Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pritožila upnica in v pritožbi zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ. Navajala je, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, kaj upnica šteje kot podlago za pridobitev svoje lastninske pravice na spornem stanovanju. Upnica je trdila, da je stanovanje skupno premoženje, ki sta ga upnica in dolžnik, torej pravdni stranki, pridobili v času trajanja izvenzakonske skupnosti in je tako upnica pridobila lastninsko pravico že ob pridobitvi samega stanovanja na polovici le-tega, to pa na originarni način. Sodišče prve stopnje bi sicer moralo upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up-128/2003 z dne 27. 1. 2005, kjer se je ustavno sodišče izreklo o tem, da je v neskladju z ustavno pravico do zasebne lastnine stališče, da ima pravica do poplačila terjatve prednost pred lastninsko pravico zakonca, ki je lastninsko pravico pridobil originarno na podlagi zakona. Zato pa je upnica izkazala verjetnost svoje terjatve že na podlagi predloženih listin, izkazala pa je tudi obstoj drugih potrebnih zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe. Upnica je zato predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog upnice za izdajo predlagane začasne odredbe zavrnilo zato, ker je ob materialnopravni presoji upničinih trditev presodilo, da upnica z njimi ni dokazala za verjetnega obstoja (sicer tudi vtoževane) nedenarne terjatve zoper dolžnika, s tem pa ne nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe po I. odstavku 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Iz trditev v predlogu, da je dolžnik lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil s prodajno pogodbo s tretjim, je sklepalo, da je lahko prodajna pogodba le podlaga za medsebojne obligacijske zahtevke pogodbenih strank te pogodbe, ne pa za lastninski zahtevek upnice na tem stanovanju, zato pa je zaključilo, da iz trditev upnice ne izhaja verjetnost zatrjevane terjatve upnice. Utemeljeno upnica pritožbeno poudarja, da je v trditveni podlagi navajala, da sta upnica in dolžnik bila izvenzakonska partnerja, ki sta v času izvenzakonske skupnosti pridobila sporno stanovanje s kupno pogodbo, v kateri je bil kot kupec opredeljen le dolžnik. Upoštevajoč ob tem tožbeni zahtevek, s katerim je upnica kot tožnica od dolžnika kot toženca uveljavljala ugotovitev, da to stanovanje predstavlja skupno premoženje, takšen zahtevek pa predstavlja tudi nedenarno terjatev upnice, v zavarovanje katere je predlagala predmetno začasno odredbo, pa je utemeljen pritožbeni očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje verjetnost terjatve, v zavarovanje katere je predlagala izdajo začasne odredbe, materialnopravno zmotno presojalo. Pravno podlago za materialnopravno presojo upničinih navedenih trditev namreč predstavljajo določbe čl. 51/II in 12 ZZZDR, ki določajo, da je premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja (po čl. 12 ZZZDR) pridobita z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti, njuno skupno premoženje ter določbi čl. 58 in 59 ZZZDR, ki določata, da se lahko skupno premoženje razdeli, pri čemer se pri delitvi šteje, da sta deleža zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju enaka. Pravna podlaga iz 51/II čl. ZZZDR sicer predstavlja podlago za originaren način pridobitve lastninske pravice na predmetih skupnega premoženja. Presojanje trditev upnice v predlogu za izdajo začasne odredbe s tovrstno pravno podlago pa tudi po presoji pritožbenega sodišča izkazuje zadostno stopnjo verjetnostnega izkaza upničine terjatve zoper dolžnika na ugotovitev obstoja skupnega premoženja in upničin polovični delež na njem. Upničine pritožbene trditve o verjetnostnem izkazu obstoja zatrjevane terjatve zoper dolžnika in s tem o izkazanosti pogoja iz čl. 272/I ZIZ so torej utemeljene. Ker pa je za odločitev o ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe potrebno ugotoviti razen navedene predpostavke še izkazanost katere od predpostavk iz II. odst. 272. čl. ZIZ, izkazanosti le-te pa sodišče prve stopnje ni presojalo, je pritožbeno sodišče pritožbi upnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 239 in 15 ZIZ).

V novem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo presoditi upničine trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi v smislu izpolnjevanja zakonskih predpostavk iz II. odst. 272. čl. ZIZ in 273 čl. ZIZ.