Jedro

V obravnavanem primeru je gradbeni inšpektor kot strokovnjak odločil, da je najprimernejši način za vzpostavitev zakonitega stanja, odstranitev nelegalno zgrajenih delov objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Sodišče nima razlogov, da taki odločitvi ne bi sledilo, saj je namen inšpekcijskega ukrepa pri nelegalni gradnji prav ta, da se vzpostavi legalno stanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper - Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu inšpektor) tožečima strankama naložil, da morata v roku 30 dni od prejema izpodbijane odločbe odstraniti notranje betonske stopnice L oblike, skupne dolžine 4,50 m, izvedene med prvim in drugim nadstropjem stanovanjskega objekta na naslovu ..., notranje betonske stopnice skupne dolžine 3,45 m in širine 1,10 m izvedene med drugim nadstropjem in mansardo istega stanovanjskega objekta, talno armirano betonsko ploščo maksimalnih tlorisnih dimenzij 4,97 m x 3,95 m, izvedeno nad leseno stropno konstrukcijo med prvim in drugim nadstropjem istega stanovanjskega objekta in na podstrešju maksimalnih dimenzij 8,50 x 6,3 m, novozgrajene predelne stene kopalnice in sob, izvedene na podstrešju na zahodnem delu navedenega stanovanjskega objekta, elektroinstalacijo in vodno instalacijo v kopalnici in elektroinštalacijo v sobah (1.a točka izreka). V točki 1.b pa je izrekel inšpekcijski ukrep, ki se nanaša na del stanovanjskega objekta, ki je v lasti A.A. Inšpekcijske zavezance iz 1. točke izreka je opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (točka 2. izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe inšpektor navaja, da je bila v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje na naslovu ..., inšpekcijskim zavezancem B.B. in C.C. (v nadaljnjem besedilu tožnika) in A.A. dne 31. 5. 2010 izdana odločba št. 06122-840/2010/23 s katero je bila v točki 1. ugotovljena nelegalna gradnja, v točki 2.a in 2.b pa izrečen inšpekcijski ukrep postavitve v prejšnje stanje. Upravno sodišče Republike Slovenije je sodbo opr. št. I U 1352/2011-11 z dne 16. 2. 2012 tožbi tožnikov delno ugodilo in odločbo inšpektorja št. 06122-840/2010/23 z dne 31. 5. 2010 odpravilo v delu, ki se nanaša na inšpekcijski ukrep vzpostavitve v prejšnje stanje v točkah 2.a, 2.b in 3., ter zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je inšpektor sledil napotilu drugostopnega organa. Na podlagi ogleda je ugotovil, da je vzpostavitev v prejšnje stanje pred posegom, to je stanje pred gradnjo oziroma izvedbo nelegalnih delov, naštetih v 1. točki izreka izpodbijane odločbo možna. Glede na ugotovitev, da je vzpostavitev v prejšnje stanje možna je odstranitev nelegalno zgrajenih objektov obligatorna. Ukrep drugačnega saniranja objekta oziroma dela le tega, je po zakonu, v skladu z določili 152. člena ZGO-1 možno predpisati le, če se ugotovi, da vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je s svojo odločbo 0612-202/2010/36 (06421125) z dne 22. 2. 2013 pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Tožeči stranki izpodbijata odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb postopka ter kršitev materialnega prava. Potem ko povzemata potek celotnega postopka inšpektorju očitata, da ob naložitvi vzpostavitve prejšnjega stanja ni upošteval vsa relevantna dejstva v zadevi, predvsem pa ni izkazal razlogov, zaradi katerih je v obravnavanem primeru odločitev za ukrep vzpostavitve prejšnjega stanja najprimernejša. Pri tem se sklicujeta na izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke D.D. izdelanega v zadevi soglasja za izvedbo gradbenih del Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. N 69/2010. Upoštevaje že navedeno izvedeniško mnenje, bi moral upravni organ prve stopnje preveriti ali je vzpostavitev prejšnjega stanja sploh mogoča ter v skladu s sodobnimi bivanjskimi standardi. Upravnemu organu prve stopnje očitata kršitve načela zakonitosti iz 6. člena ZUP, saj po presoji tožnika inšpekcijski organ ni imel materialne podlage za ugotovitev, da se naloži odstranitev opravljenih gradbenih del, pri tem pa je tudi kršil 8. člen ZUP, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, predvsem pa ni dodatno zaslišal investitorja, kar bi bilo izjemno koristno zaradi razjasnitve dejanskega stanja v konkretnem primeru. Sodišču predlagata da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi ter sam odloči o stvari, podrejeno pa, da zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in mu povrne stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo, zaradi česar je treba izreči inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe upravnega organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V zadevi ni sporen obseg nelegalne gradnje, za katero si tožeča stranka ni pridobila predpisanega gradbenega dovoljenja, saj je ta del inšpekcijske odločbe postal pravnomočen glede vseh inšpekcijskih zavezancev.

Po določbi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu ZGO-1) v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajen objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je predmet inšpekcijskega postopka objekt s tremi stanovanjskimi enotami. Ugotovljeni nelegalni posegi v obravnavani objekt pa v vseh stanovanjskih enotah posegajo v nosilno konstrukcijo le tega, ter v delu, ki se nanaša na tožeči stranki spreminjajo tako njegovo zmogljivost kot tudi namembnost (izvedba stanovanja na podstrešju ter izvedba kopalnice in vhoda v vhodno vežo v skupnih prostorih).

Z izpodbijano odločbo in odločbo upravnega organa prve stopnje št. 06122-840/2010/66 z dne 22. 6. 2011, ki je (kakor izhaja iz U vpisnika Upravnega sodišča), postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru opr. št. II U 429/2011-7 z dne 19. 9. 2012, je gradbeni inšpektor izrekel inšpekcijski ukrep glede vseh spornih posegov v tristanovanjski objekt, v lasti tožečih strank ter še dveh drugih etažnih lastnikov.

Kakor že navedeno je namen inšpekcijskih ukrepov pri nelegalni gradnji ta, da se v javnem interesu vzpostavi zakonito stanje. Tudi po mnenju sodišča je gradbeni inšpektor, ki vodi postopek oseba, ki ima potrebno strokovno znanje, da lahko po izvedenem inšpekcijskem ogledu in ugotovitvi dejanskega stanja izreče inšpekcijski ukrep v skladu z določbami 152. člena ZGO-1. V obravnavanem primeru je gradbeni inšpektor kot strokovnjak odločil, da je najprimernejši način za postavitev zakonitega stanja odstranitev nelegalno zgrajenih delov objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Sodišče pa nima razlogov, da taki odločitvi inšpektorice ne bi sledilo. Iz izvedeniškega mnenja na katerega se sklicujejo tožniki, ki je bilo izdelano sicer v nepravdnem postopku zaradi soglasja za izvedbo gradbenih del na sporni večstanovanjski stavbi namreč izhaja, da bi bila najbolj racionalna rešitev za vse udeležence v postopku, da legalizirajo postopke in izvedejo še tista potrebna dela, ki bi jim zagotovili primerne in varne bivalne pogoje, povrnitev stavbe v stanje pred posegi, pa naj bi bilo neracionalno za vse udeležence. Navedeno pomeni, da izvedenec ni ugotovil, da vzpostavitev v prejšnje stanje ne bi bila mogoča. Namen inšpekcijskega ukrepa pri nelegalni gradnji je, da se vzpostavi legalno stanje, v konkretnem primeru je to vzpostavitev prejšnjega legalnega stanja, za kar je bilo ugotovljeno, da je možno, drugačna sanacija nelegalnega stanja pa bi bila upoštevaje določbo 152. čl. ZGO-1 potrebna le, če se prejšnjega stanja ne bi dalo vzpostaviti.

Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da so imele tožeče stranke možnost izjasnitve v postopku in da je inšpektor opravil več pregledov, zato so tudi ostali ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja neutemeljeni. Tudi sicer pa drugačna sanacija nelegalnega stanja glede na to, da so inšpekcijski ukrepi zoper ostale etažne lastnike, ki ravno tako nalagajo postavitev prejšnjega stanja postali pravnomočni ni mogoča. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.