Jedro

6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračunava za vsa izplačila prejemkov na podlagi avtorskih pogodb, s katerimi se plačuje delo sodnih izvedencev.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem delu (2.odstavek izreka izpodbijanega sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za varstvo pri delu in požarno varnost mag. E.P. za opravljeno del odmerilo nagrado v znesku 413,10 EUR. V drugem odstavku izreka sklepa pa je odločilo tudi, da je od celotnega izplačila potrebno obračunati 6% prispevek za PIZ v višini 24,79 EUR. Potem, ko je ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV (3.odst. izreka sklepa), je odredilo plačilo skupnega zneska (vključno s 6% prispevkom PIZ) finančno računovodski službi sodišča iz predujma tožene stranke (4.odst. izreka) na izvedenčev (5.odst.) oz. drug ustrezen transakcijski račun (6.odst. izreka).

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje izpodbija, da se izvedencu prizna 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 24,79 EUR (2.odst. izreka sklepa). Meni, da izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ni mogoče šteti za pogodbeno oziroma avtorsko delo, temveč za delo, ki se opravlja na podlagi imenovanja in je plačilo vezano na opravljeno storitev. Navaja tudi, da se za izračun nagrade za izvedensko delo uporablja točkovna tarifa, določena s pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki prispevka za posebne primere zavarovanja oziroma za PIZ v višini 6% ne določa. Naročnika v takem primeru bremeni le povrnitev stroškov ter plačilo nagrade sodnemu izvedencu po določbi 42.čl. Pravilnika, zavezanec za morebitne javne dajatve od prejete nagrade pa je izvedenec. Opozarja, da je tako stališče zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi opr. št. II Ips 130/2003. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izvedencu ne prizna priglašenih stroškov za prispevek za PIZ v višini 6%, ki znaša 24,79 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in ga vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Že stališče pritožnika, da izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ni mogoče šteti za avtorsko delo je v nasprotju z določbo 12.tč. 5.čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Ta določba namreč izvedenska mnenja izrecno uvršča med avtorska dela.

Po 2.odst. 27.čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) pa je zavarovanec, ki v okviru kakega drugega pravnega razmerja opravlja delo za plačilo, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovan za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.

Za delo za plačilo v okviru drugega pravnega razmerja velja tudi izvedensko delo, pri katerem ima sodni izvedenec pravico do nagrade in pravico do povrnitve stroškov v zvezi s tem delom, kot je določeno v 90.čl. Zakona o sodiščih (ZS). Zato se od plačil za delo sodnih izvedencev plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja. Tako je to tudi izrecno določeno s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja Ur.l. RS št.111/00 s sprem.), ki je bil sprejet na podlagi 213.čl. ZPIZ-1. Po VIII. točki tega sklepa pa plačujejo prispevek v znesku 6% od bruto zneska osebnega prejemka, ki ga sodni izvedenec doseže pri izvedenskem delu, izplačevalci tega plačila. To pa pomeni, da se 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunava za vsa izplačila prejemkov na podlagi avtorskih pogodb, s katerimi se plačuje delo sodnih izvedencev.

Pritožnik ima sicer prav, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi opr. št. II Ips 130/2003 zavzelo stališče, da je zavezanec za morebitne javne dajatve od prejete nagrade izvedenec, vendar pri tem ne upošteva, da se je po sprejetju tega stališča spremenila pravna podlaga, ki urejajo to področje. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč.365.čl. ZPP).