Jedro

Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo ta pravdni postopek do zaključka denacionalizacijskega postopka, ki ga vodi UE Ljubljana pod št. 966/93-478 glede nepremičnin parc. št., 782/6, 782/7, 782/8, in 782/9, vse k. o. X. Tako je odločilo, ker je bila s sklepom UE Ljubljana 27. 5. 2013 dovoljena obnova denacionalizacijskega postopka, v katerem so bile tožnikom vrnjene navedene nepremičnine. Ker bo o vrnitvi teh nepremičnin organ ponovno odločal, je sodišče ocenilo, da je prekinitev smotrna, saj je vprašanje, ali se posamezna nepremičnina vrne v naravi, predhodno vprašanje v pravdi za plačilo nadomestila za uporabo denacionaliziranega premoženja po 72. čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

2. Tožniki se proti sklepu pritožujejo, predlagajo njegovo razveljavitev in opredeljujejo svoje pritožbene stroške. Navajajo, da so proti sklepu o zavrnitvi njihove pritožbe zoper sklep o dovolitvi obnove denacionalizacijskega postopka vložili tožbo, zato odločitev o obnovi še ni pravnomočna, prekinitev pa je potemtakem najmanj preuranjena. Pravijo, da se o tem niti niso mogli izjaviti, in še, da pravdni postopek teče glede odškodnine še za druge nepremičnine kot so te, glede katerih je bil izdan še izpodbijani sklep o obnovi postopek.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče ni pravilno uporabilo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Po 13. čl. ZPP lahko sodišče v primeru, kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka po 1. tč. 206. čl. ZPP.

7. Predhodno vprašanje v tej pravdi je med drugim tudi, ali (in kdaj) so bile predmetne nepremičnine vrnjene upravičencem. To vprašanje je že pravnomočno rešeno. Res je proti tej odločitvi vloženo izredno pravno sredstvo, namreč predlog za obnovo postopka, vendar pa o le-tem odločitev še ni pravnomočna, kot to utemeljeno opozarjajo pritožniki, ki so zoper sklep o zavrnitvi njihove pritožbe proti sklepu o obnovi postopka vložili tožbo v upravnem sporu.

8. Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka. Res pa je tudi to, na kar opozarjajo pritožniki, da se obnova ne nanaša na prav vse nepremičnine, za katere zahtevajo odškodnino po 72. čl. ZDen (ne nanaša se na parc. št. 782/2 in 782/11).

Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep o prekinitvi postopka razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP), odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je posledično pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).