Jedro

Popravek na veljavnost menice ne vpliva, posebej še, če je iz menice jasno razvidno, kolikšna je menična obveznost. V obravnavanem primeru je leasingojemalec družba T. d.o.o., že iz tega razloga uporaba ZPotK ne pride v poštev. Toženec v poslu nastopa le kot porok, na sprejem poroštvenih obveznosti pa se ZPotK ne nanaša. Povedano pomeni, da je avalist odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Drugače je pri poroštvu po OZ, ki je akcesorno in torej v celoti odvisno od osnovnega posla. Dodati je še, da je na menični izjavi obveznost povsem jasno opredeljena in je tudi določljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v K. obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I. z dne 20.3.2006 tako, da je tožena stranka dolžna plačati 61.443,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.3.2006 do plačila ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 726,43 EUR in stroške pravdnega postopka v znesku 765,97 EUR. Toženec se je zavezal kot avalist na menici, ki jo je izdala R. d.o.o. S tem je prevzel obveznost, da jamči kot neomejeni in solidarni porok za izpolnitev obveznosti. Znesek obveznosti izhaja iz menice. V tej zadevi ne pride v poštev Zakon o potrošniških kreditih (ZpotK), saj leasingojemalec ni bil potrošnik, ampak pravna oseba. Sodišče je zavrnilo še ugovore glede vsebine menice, saj sprememba oziroma poprava besedilnega dela menice ne učinkuje na veljavnost menice. Glede poroštva so izpolnjene vse obličnostne zahteve, ki jih določa zakon.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec in v pritožbi navaja, da je obrazložitev sodbe v nasprotju z vsebino listine, to je menice, ki jo je podpisala tožena stranka kot avalist. Tožnik je namreč menično listino izpolnil napačno in nepravilno, saj je popravljal besedilni del zneska, kar je glede na strogost in perfektnost, ki se zahteva od menične listine, nedopustno. Sodišče je napačno štelo, da gre za enako situacijo kot pri nasprotju med številčnim in besedilnim delom. Tožnik pri številčnem delu poleg tega ni navedel valute, v kateri naj bi se glasila obveznost. V tem delu je netočna navedba iz sodbe, da naj bi številčni znesek vseboval tudi ime valute.

Toženec je ugovarjal pravni temelj. Menica je v nasprotju z ZPotK in zato nična. V konkretnem primeru je bil namreč dolžnik fizična oseba in ne pravna. Očitno je, da fizična oseba ni za sebe, v okviru dejavnosti, jemala kredita. V konkretnem primeru je šlo za leasing razmerje med upnikom in dolžnikom po pogodbi o finančnem leasingu z dne 27.1.2003, tožnik pa je kot upnik menico izpolnil z datumom 1.3.2006, pri bianco menici menični blanket ni menica, dokler ni izpolnjen.

Tožena stranka je nadalje izpodbijala osnovni posel, saj o njem nima nobenih informacij, v poroštveni izjavi ni opredeljena natančna obveznost, na katero se nanaša (člen 1013 Obligacijskega zakonika - OZ).V konkretnem primeru je tožena stranka podpisala menično izjavo kot porok za obveznost tretje osebe (TNT 2000), šlo je torej za neodplačno poroštveno izjavo in v teh primerih že sam OZ zahteva obličnost in večjo strogost. Prav zato ni dopustno na menici karkoli spreminjati, kot je to storila tožeča stranka. Tožeča stranka je naknadno vnesla podatke. Po stališču Vrhovnega sodišča RS (sodba III Ips 138/98) poroštvena obveznost nima učinka, če v poroštveni izjavi niso navedeni obličnostni pogoji. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je očitno materialno pravno nepravilno.

Sodišče je priznalo zamudne obresti, za kar tožnik nima nobene podlage v menici.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je toženec kot avalist podpisal menico, ki jo je v zavarovanje izpolnitve obveznosti po leasing pogodbi št. 03027 z dne 27.1.2003 izdala Rikam d.o.o. Osnovni posel je torej predstavljala leasing pogodba, sklenjena med tožečo stranko kot leasingodajalcem in T. d.o.o. kot leasingojemalcem, za obveznosti leasingojemalca po tej pogodbi je kot porok jamčil R. d.o.o. Menica je bila izročena upniku kot bianco menica, skupaj z menično izjavo - pooblastilom za izpolnitev menice. S tem je R. d.o.o. pooblastila tožečo stranko, da v primeru neplačila obveznosti po osnovni pogodbi, izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti ter izpolnjeni menici uporabi za izterjavo obveznosti v skladu z Zakonom o menici (ZM). Toženec je menični blanket podpisal kot avalist in s tem prevzel odgovornost, da za izpolnitev menične obveznosti jamči kot neomejeni in solidarni porok, s podpisom menične izjave pa je na enak način jamčil tudi za izpolnitev vseh obveznosti leasingojemalca po osnovni pogodbi.

V zvezi s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost izpolnitve menice, je najprej ugotoviti, da je iz menice jasno razvidno, da gre za obveznost v slovenskih tolarjih. Menica je res izpolnjena tako, da je znesek, izražen v besedi, v delu popravljen. V meničnem pravu velja več načel5, tako načelo menične pisnosti in formalnosti (ki zahteva, da je menica pisna in ima vse bistvene sestavine) in načelo menične strogosti (menica je neodvisna od pravnega razmerja, iz katerega je nastala, zaradi zavarovanja in uresničitve meničnopravnih obveznosti so potrebna različna obvezna opravila), nobeno pa izrecno ne zahteva, da na meničnem blanketu ne sme biti popravkov. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje je v zakonu o menici (ZM) celo predvidena situacija, ko je znesek menične obveznosti, zapisan s števkami, drugačen od zneska, zapisanega z besedami in da v tem primeru velja znesek, zapisan s številkami (6. člen ZM), predvidena je tudi možnost predrugačenja menice (68. člen ZM). Popravek torej na veljavnost menice ne vpliva, posebej še, če je iz menice jasno razvidno, kolikšna je menična obveznost. V obravnavanem primeru pa o tem ne more biti dvoma. Nepomembno je tudi, da je bila menica izpolnjena kasneje kot pa je bil sklenjen osnovni posel. To je ravno namen bianco menice, da ni izpolnjena vnaprej, ampak je le podpisana, vse ostale sestavine pa se izpolni v skladu s pooblastilom. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.

Neutemeljena je tudi glede uporabe Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK). Ta v 1. členu določa, da se zakon uporablja za kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik, ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa zakon. V zvezi z 2., 3. in 4. členom se uporablja tudi za leasing pogodbe, pri katerih je leasingojemalec potrošnik. Potrošnik je fizična oseba , ki v poslih po ZPotK deluje za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Kot rečeno, je v obravnavanem primeru leasingojemalec družba T. d.o.o., že iz tega razloga uporaba ZPotK ne pride v poštev. Toženec v poslu nastopa le kot porok, na sprejem poroštvenih obveznosti pa se ZPotK ne nanaša. Ker za predmetno razmerje ni mogoče uporabiti ZPotK, menica ni nična.

Nerazumljive so pritožbene navedbe v zvezi z osnovnim poslom. Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre v obravnavani zadevi za menično poroštvo, kar pomeni, da se kot specialni zakon uporablja ZM in ne OZ6. ZM ne zahteva, da bi bila obveznost poroka razvidna in da bi bila zaveza poroka veljavna le, če poda poroštveno izjavo pisno. Menični aval je urejen v členih 29 do 31 ZM. Aval se daje na menici, podpiše ga avalist in se izraža z besedami "per aval", "kot porok" ali podobno. Avalist je odgovoren enako kot tisti, za katerega je porok. Njegova zaveza velja tudi, če je zaveza, za katero je porok, nična iz kateregakoli drugega razloga, razen zaradi formalne pomanjkljivosti. Povedano pomeni, da je avalist odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Drugače je pri poroštvu po OZ, ki je akcesorno in torej v celoti odvisno od osnovnega posla. Dodati je še, da je na menični izjavi obveznost povsem jasno opredeljena in je tudi določljiva. Kot je bilo zgoraj ugotovljeno, pa se je toženec celo (pisno) zavezal, da jamči za izpolnitev vseh obveznosti leasingojemalca po predmetni pogodbi o leasingu kot neomejeni in solidarni porok. V pritožbi citirana sodna praksa se nanaša na drugačno situacijo, ko je bilo izročeno le potrdilo o izročitvi akceptnega naloga, ki ni vsebovalo podatkov o obveznosti. Ta praksa zato za obravnavani primer ni uporabna.

Pritožba je neutemeljena tudi glede zamudnih obresti. Že zgoraj je bilo povedano, da je toženec pooblastil meničnega upravičenca, da izpolni menico za znesek vseh neplačanih in zapadlih obveznosti iz osnovnega posla in tudi morebitne škode. Zato menični znesek lahko vsebuje tudi zapadle obresti. Od trenutka, ko je menica zapadla v plačilo, pa je toženec s plačilom v zamudi, zato tožeči stranki že na podlagi določbe 378. člena OZ pripadajo tudi zamudne obresti.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preverilo še z vidika ostalih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker teh ni našlo, je na podlagi vsega zgoraj povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP) Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.