Jedro

Sprememba s sodno odločbo izrečenega ukrepa za varstvo koristi otroka je skladno s prvim odstavkom 160. člena DZ mogoča le takrat, ko se med izvajanjem ukrepa izkaže, da bo slabo vplival na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje.

Za izdajo začasne odredbe o prepovedi približevanja staršev otrokom po 162. členu DZ ni odločilno, če je prišlo do nasilja v družini, kot ga opredeljuje 3. člen ZPND, pač pa, če je otrok zaradi ravnanja staršev utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ).

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo izpodbijani sklepi.

II.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Uvodno

1.Februarja 2023 je bil izveden nujni odvzem leta 2022 rojene A. A. in leta 2021 rojene B. A. ter izdana začasna odredba o odvzemu deklic staršema (nasprotna udeleženca). Predlagatelj (CSD) je nato skladno s 166. členom Družinskega zakonika (DZ) vložil predlog za izrek ukrepa trajnejšega značaja - odvzem otrok staršema in namestitev v rejništvo. Sodišče je deklici začasno namestilo v rejništvo, A. A. k rejnici C. C., B. A. k rejnici D. D. in izdalo še več drugih začasnih odredb. Za ta pritožbeni postopek je pomembna začasna odredba z dne 19. 2. 2025, s katero je sodišče prve stopnje (med drugim) odločilo, da potekajo stiki med deklicama in staršema v prostorih CSD in pod nadzorom strokovnega delavca vsako sredo od 16.00 do 17.00 ure, uredilo nadomeščanje zaradi bolezni deklic ali daljših počitnic odpadlih stikov po dogovoru CSD s staršema, izven teh stikov pa je staršema prepovedalo približevati se deklicama na razdaljo manj kot 200 metrov za obdobje šestih mesecev. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom IV Cp 550/2025 z dne 16. 4. 2025 navedeno začasno odredbo potrdilo.

Sklep z dne 25. 7. 2025

2.S tem sklepom je sodišče prve stopnje:

-v točki I izreka zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev za izdajo začasne odredbe z dne 21. 3. 2025, da bi stiki potekali v prostorih Javnega zavoda E., pod nadzorom strokovnega delavca CSD in ob navzočnosti družinske terapevtke F. F.;

-v točki II izreka zavrnilo predlog CSD za izdajo začasne odredbe za ukinitev stikov med deklicama in nasprotnima udeležencema z dne 22. 4. 2025;

-zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev z dne 28. 4. 2025 za kaznovanje (točka III izreka).

3.Predlagatelj se pritožuje zoper II. točko izreka, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poudarja, da se starša ne udeležujeta individualne projektne skupine (IPS) in se ne odzivata na vabila za razgovor v okviru načrta pomoči družini, sta nepredvidljiva in tako ogrožata deklici ter strokovne delavce. Zaradi nespoštovanja protokola izvedbe stikov in ogrožanja deklic ter strokovnih delavcev bi bili v primeru ponovnega izvajanja stikov pod nadzorom CSD primorani vzpostaviti prisotnost policistov ali varnostne službe, kar ni v korist deklicama. Odločitev torej ni v skladu z največjo koristjo otroka in predstavlja resno tveganje za psihično in čustveno zdravje deklic. Opozarja na 31. člen Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini (Istanbulska konvencija), po katerem je pri odločanju o stikih vedno treba dati prednost varnosti žrtve. Vsak stik s staršema, ki nista sposobna zagotoviti varnega in podpornega okolja, bo pri deklicah sprožil ponovno travmo.

4.Nasprotna udeleženca se pritožujeta zoper I. in III. točko sklepa, uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njunemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno naj zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Sodišču očitata, da je prezrlo mnenje psihiatra, ki ju spremlja od avgusta 2023 dalje. Zakaj mnenja ni upoštevalo, ni obrazložilo, niti ni ocenilo vsebine mnenja. V primeru dvoma v mnenje bi moralo imenovati izvedenca, ne pa mnenje kar ignorirati. Prvostopenjsko sodišče je odločalo predvsem z vidika formalnosti postopka, brez ustreznega tehtanja koristi otrok. Na tretjem stiku je prišlo do situacije, ko oče psihičnega pritiska nadzorovanih stikov ni več zmogel, a sodišče vztraja pri izvedbi stikov pod nadzorom in to zgolj s pojasnilom, da je CSD osrednja državna strokovna institucija, ki mora zagotavljati varno okolje za izvajanje stikov ter nuditi strokovno pomoč vsem udeležencem. Pričakovanje, da morajo biti starši na nadzorovanem stiku popolnoma osredotočeni samo na otroka, ni realno, še posebej v kontekstu psihične obremenjenosti staršev. Nenazadnje iz kataloga pooblastil CSD izhaja, da pomaga staršem. Prisotnosti zaupne osebe na stikih sodišče ne bi smelo avtomatično izključiti in jo imeti za motnjo. To se je izkazalo pri izvedbi stikov v službi za otroško in mladostniško psihiatrijo Klinike G., ko je bila na stikih navzoča psihologinja in nekajkrat tudi pedopsihiatrinja. Sodišče je spregledalo bistveno, da strokovni delavci CSD staršema na stikih ne nudijo opore. Javni zavod E. ni javna igralnica, pač pa center za otroke in družine, ki izvaja tudi strukturirane programe pomoči otrokom in družinam, med drugim nadzorovane stike, terapevtsko spremljanje in psihosocialno podporo. Poiskali so primerno osebo, ki bi lahko bila prisotna na stikih. Prvostopenjsko sodišče ni opravilo tehtanja, če bi predlagana rešitev zagotavljala boljše pogoje za stike v primerjavi z v sklepu določenimi stiki. Vpogled v priložene video in avdio posnetke je sodišče zavrnilo brez tehtne obrazložitve. Namen snemanja je bil izključno zavarovanje dokazov in prikaz resničnega dogajanja, ne pa poseg v zasebnost strokovnih delavcev. Zaposleni pri predlagatelju so delovali kot uradne osebe pri izvajanju javnih nalog. Njihova pričakovana zasebnost v teh okoliščinah ni enaka zasebnosti povprečnega človeka. S posnetki bi se lahko preverilo vsebino poročil CSD, ki jim prvostopenjsko sodišče nekritično sledi. V poročilu je zapisano, da oče ni zmogel otroka pomiriti in predati strokovni delavki, vpogled v video posnetek pa bi pokazal ravno nasprotno. CSD stikov ni ukinil prvič, to je storil že nekajkrat in vsakokrat se je izkazalo, da je stike ukinil brez utemeljenega razloga.

5.Na obe pritožbi je odgovorila kolizijska skrbnica deklic. V zvezi s pritožbo predlagatelja navaja, da sta starša nepredvidljiva in ogrožata deklici ter druge, kar potrjuje že dejstvo, da je bila prisotna policija ali varnostna služba. Vprašanje je, če se bodo stiki pod nadzorom res lahko izvedli v največjo korist deklic, če tega starša nista zmožna, kot meni njun psihiater. Predlaga, da se o tem izjavita postavljeni izvedenki. V odgovoru na pritožbo nasprotnih udeležencev pritrjuje odločitvi sodišča, da so potrebni nadzorovani stiki in predlaga višjemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.V postopkih za varstvo koristi otrok sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni ureditvi stanja do zaključka postopka tako, da se prepreči ogroženost otroka. V sklepu z dne 19. 2. 2025 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je za odpravo ogroženosti B. A. in A. A. s strani staršev treba njihove medsebojne stike izvajati eno uro na teden v prostorih CSD in pod nadzorom tam zaposlenih strokovnih delavcev. Zakaj, je obrazloženo v sklepu z dne 19. 2. 2025. Odločitev je prestala pritožbeni preizkus in je z izdajo sklepa VSL IV Cp 550/2025 dne 16. 4. 2025 pravnomočna. Skladno s 160. členom DZ se lahko namesto pravnomočno izrečenega ukrepa za varstvo koristi otroka izreče drug ukrep, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje, preneha pa se izvajanje ukrepa, če prenehajo razlogi zanj. Glavno vodilo postopka pa je korist B. A. in A. A. (četrti odstavek 7. člena DZ), interesi drugih udeležencev postopka so drugotnega pomena.

8.Pritožbeno sodišče pri odločitvi o pritožbi upošteva dejansko stanje, kakršno je bilo v času odločitve prvostopenjskega sodišča. Do takrat so bili na CSD trije nadzorovani stiki. Na prvem stiku se po trditvah predlagatelja oče ob zaključku stika ni primerno oziroma dovolj hitro poslovil od B. A., drugi stik je potekal brez posebnosti, tretji stik pa je bil predčasno prekinjen zaradi neprimernega vedenja očeta do strokovnih delavk CSD. Na tem stiku se je oče zelo razburil in ob prisotnosti deklic krivil CSD za trenutno stanje, zmerjal in preklinjal, navodil strokovnih delavk ni upošteval, zato je bil stik prekinjen. Po prekinitvi stika starša nista želela oditi, pač pa sta stala pred vhodom v stavbo CSD, od koder ju je odpeljala policija, a ne zaradi dogodka na CSD, pač pa zaradi realizacije odredbe sodišča za njuno prisilno privedbo. Da bi nasprotna udeleženca na nadzorovanih stikih nad deklicama izvajala nasilje, iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja. Sklicevanje predlagatelja na 31. člen Istanbulske konvencije zato ni utemeljeno.

9.Stališče predlagatelja, da je zaradi težav pri njihovem izvajanju treba ukiniti nadzorovane stike, je materialnopravno zmotno. Začasna odredba o nadzorovanih stikih je bila izdana z namenom, da bodo strokovni delavci starša usmerjali k primernemu načinu izvrševanja stikov z deklicama in opazovali njihove medsebojne interakcije ter na ta način ugotovili, kakšen način izvajanja stikov staršev z odvzetima deklicama bi koristil A. A. in B. A. Kot pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče, mora CSD kot osrednja državna socialna strokovna institucija zagotavljati za izvajanje nadzorovanih stikov primerno okolje in vsem udeležencem nuditi pomoč pri stikih. Če pride na stiku do težav, stik prekine. Razlogov, da bi že po treh nadzorovanih stikih sodišče tako poseglo v ureditev, da bi stike ukinilo, pa ni bilo, saj korist deklic zaradi izvajanj stikov pod nadzorom ni bila ogrožena.

10.Sprememba s sodno odločbo izrečenega ukrepa za varstvo koristi otroka je skladno s prvim odstavkom 160. člena DZ mogoča le takrat, ko se med izvajanjem ukrepa izkaže, da bo slabo vplival na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje. Nasprotna udeleženca pa sta še pred izvedbo stikov, določenih s sklepom sodišča z dne 19. 2. 2025, predlagala spremembo v sklepu določenih stikov. Za presojo relevantno dejansko stanje se od izdaje začasne odredbe o nadzorovanih stikih do izdaje izpodbijanega sklepa ni spremenilo. Nasprotna udeleženca sta bila že ob izdaji začasne odredbe travmatizirana zaradi predhodnih odvzemov otrok1, že takrat sta želela sodelovati le z nekaterimi zdravniki in strokovnjaki, kar pa ni bilo v korist deklicama, pač pa ju je ogrožalo. Ravno zaradi odprave te ogroženosti je bila 19. 2. 2025 izdana začasna odredba.

11.Mnenje glede načina izvajanja stikov nasprotnih udeležencev z odvzetima otrokoma sta podali v tem postopku angažirani izvedenki. Strokovno sta utemeljili, zakaj so potrebni nadzorovani stiki na CSD. Razlog je ugotovljena nezmožnost staršev za samostojno izvajanje stikov. Mnenje lečečega psihiatra, ki sta ga v spis vložila nasprotna udeleženca, se nanaša na zdravstveno stanje nasprotnih udeležencev in njune interese, navaja razloge za njune težave in sugerira rešitve. V postopku za varstvo koristi otroka se sodišče osredotoči na otrokovo dobrobit in izvaja dokaze v zvezi s tem.

12.Ne vzdrži očitek, da CSD ne nudi nobene pomoči staršem. Iz poročil izhaja, da je do problemov na stikih prihajalo, ko nasprotna udeleženca nista upoštevala navodil strokovnih delavcev.

13.Glede na presojo, da deklici na nadzorovanih stikih nista ogroženi, zato je treba z njimi nadaljevati, je brez pomena pritožbena kritika ravnanja prvostopenjskega sodišča, ko svoje odločitve ni oprlo na posnetke, ki sta jih v spis vložila nasprotna udeleženca. S posnetki sta dokazovala, kaj naj bi se v resnici dogajalo na CSD, kar je pomembno za odločitev o predlogu za ukinitev stikov. Pritožbeno sodišče se zato o vprašanju dopustnosti uporabe posnetkov na USB ključku v konkretnem primeru ne bo opredeljevalo.

14.Glede odločitve o zavrnitvi predloga za denarno kaznovanje CSD (točka III izreka) nasprotna udeleženca nista navedla konkretiziranih razlogov. Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v tem nepravdnem postopku uporablja skladno s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev. Ugotavlja, da jih ni. Gre za denarno kazen kot sredstvo izvršbe po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), katerega namen je, tako vplivati na voljo dolžnika, da bo storil, kar mu je naloženo v izvršilnem naslovu. V obravnavanem primeru je to izvrševanje stikov pod nadzorom, ti pa so se po vročitvi sklepa z dne 25. 7. 2025 pričeli izvajati.

Sklep z dne 3. 10. 2025

15.S sklepom z dne 18. 8. 2025 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagatelja za podaljšanje prepovedi približevanja nasprotnih udeležencev A. A. in B. A. izven stikov, ki jih je določilo sodišče z začasno odredbo z dne 19. 5. 2025, na razdaljo, manjšo od 200 metrov, še za šest mesecev. Nasprotna udeleženca sta vložila ugovor, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 3. 10. 2025 zavrnilo.

1.Nasprotna udeleženca v pritožbi sodišču očitata, da je ugotavljalo zgolj določena dejstva in upoštevalo le navajanja predlagatelja, ki jih sploh ni pretehtalo. Iz obrazložitve ni razvidno, katera dejstva in zakaj šteje sodišče za dokazana ter katera in zakaj ne. Dogodek v H. 4. 3. 2025 se je zgodil na pustnem rajanju, kamor sta prišla s sinom I. I. in do njiju je pristopila rejnica D. D. ter ju začela nadirati, naj se pobereta, ker imata prepoved približevanja. B. A. je v rokah držala rejničina prijateljica, do njih je prišla kasneje kot rejnica, torej je stisko deklice povzročila rejnica, pa še I. I. je vznemirila. Dogajanje je opazovala naključna oseba J. J., pa se prvostopenjskemu sodišču njeno zaslišanje ne zdi potrebno. Tudi ni res, da naj bi se po tem dogodku nasprotna udeleženca vozila mimo bivališča rejnice D. D. Ostala sta v H. in mirila I. I. Iz zapisa policijske postaje ne izhaja, da bi bila starša zaznana s strani policije, pač pa, da je rejnica policijo obvestila, da je zaznala njuno vozilo. Rejnica ju je že večkrat po krivem obdolžila. O kršitvah prepovedi približevanja poroča zgolj rejnica D. D., rejnica C. C. ne, sodišče pa očitke ene rejnice pripisuje tudi drugi rejnici. Tudi dogodek 26. 3. 2025 je treba gledati drugače, kot ga je prvostopenjsko sodišče. Potrebno se je vprašati, zakaj rejnici hodita v H., ko pa jima je znano, da se tam nasprotna udeleženca večkrat zadržujeta. Njuna reakcija, ko sta zagledala obe deklici, je bila pričakovana. B. A. je pričela jokati in klicati "mama", D. D. se je z deklicama takoj napotila proti garderobam v trgovini, C. C. pa se je postavila pred prvo nasprotno udeleženko in jo odrivala, medtem ko je bil drugi nasprotni udeleženec nekaj metrov stran s I. I. in skrbel, da se deček ni preveč vznemiril. Potek dogajanja po koncu prvega stika pod nadzorom je dokumentiran z video posnetkom, ki pokaže pretiravanje predlagatelja, ko trdi, da sta starša sledila rejnicama do križišča, kamor sta bežali.

2.Na pritožbo je odgovorila kolizijska skrbnica. Meni, da je odločitev ustrezno obrazložena. Nasprotna udeleženca nista dokazala, da bi se v času, ko naj bi se peljala mimo bivališča D. D., nahajala kje drugje. Glede na vsa pretekla ravnanja nasprotnih udeležencev gre verjeti rejnici. Omeniti velja tudi dopis Centra K., iz katerega izhaja, da so zaposleni v Domu L. v stalni negotovosti in strahu, ker je nasprotni udeleženec zelo nepredvidljiv, v zadnjem času tudi fizično in verbalno nasilen do njih. Na izpovedbo priče J. J., ki naj bi po telefonu pojasnila dogajanje pooblaščenki nasprotnih udeležencev, sodišče ne more opreti svoje odločitve.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Ob upoštevanju vseh doslej ugotovljenih dejstev je odločitev za izdajo začasne odredbe o prepovedi približevanja nasprotnih udeležencev odvzetima hčerkama izven sodno določenih stikov materialno pravno pravilna. Ne gre za ukrep prepovedi približevanja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), zato ni odločilno, kako točno so potekali posamezni dogodki, ko je prišlo do srečanj nasprotnih udeleženc s hčerkama izven sodno določenih stikov. Gre za eno od v prvem odstavku 162. člena DZ primeroma naštetih začasnih odredb, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka. Pogoj za izdajo take začasne odredbe je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Za izdajo začasne odredbe o prepovedi približevanja staršev otrokom ni odločilno, če je prišlo do nasilja v družini, kot ga opredeljuje 3. člen ZPND, pač pa, če je otrok zaradi ravnanja staršev utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ).

5.Izvedenki pri obeh deklicah ugotavljata tveganja nevrorazvojnih motenj, okoliščine njunega odraščanja pa predstavljajo dodaten dejavnik tveganja za težave v duševnem zdravju. Za uspešen razvoj potrebujeta stalno in stabilno okolje z odraslimi osebami, ki se bodo ustrezno odzivale na njune potrebe. Rejnici to že več let počneta, medtem ko nasprotna udeleženca po ugotovitvah izvedenk tega nista zmožna; samostojne skrbi za deklici ne zmoreta in tudi stikov z njima brez ustrezne pomoči in podpore ne. Deklici se pri rejnicah dobro počutita in napredujeta v razvoju. Ob nenapovedanih srečanjih s staršema se vznemirijo deklici in starša, pa tudi rejnici, reakcije nasprotnih udeležencev in deklic ob teh srečanjih so nepredvidljive. Stike je treba vnaprej načrtovati in pripraviti nanje udeležence ter zagotoviti prisotnost strokovnjakov, ki nudijo pomoč in podporo deklicama, starše pa usmerjajo k izvajanju stanju in razpoloženju deklic primernega stika. Zaradi stisk ob nenačrtovanih stikih se lahko zgodi, da rejnici rejništva ne bosta več zmogli, kar bo zelo verjetno slabo vplivalo na razvoj in zdravje deklic.

6.Na očitke pritožnikov o zmotni ugotovitvi poteka dogodkov, vključno z uveljavljanjem procesnih kršitev zaradi nezaslišanja predlagane priče J. J., pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo, ker ne gre za odločilna dejstva (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V postopku za varstvo koristi otroka ni primarno ugotavljanje vzrokov za neprimerna ravnanja staršev, pač pa, kako otroka zaščititi pred takimi ravnanji staršev. Da ob nenapovedanih in nenadzorovanih stikih prihaja do konfliktov in vznemirjanja deklic, ni dvoma.

Sklep z dne 19. 12. 2025

7.S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev z dne 13. 10. 2025, da bi se stiki izvajali v nevtralnem okolju in brez neposrednega nadzora.

8.V pritožbi nasprotna udeleženca uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata višjemu sodišču, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje in ugodi njunemu predlogu, podredno naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da sta kljub poslabšanemu zdravstvenemu stanju po ponovni vzpostavitvi stikov pod nadzorom konec avgusta 2025 prihajala na te stike, do podaje predloga za nenadzorovane stike je bilo izvedenih sedem stikov pod nadzorom in iz poročil izhaja, da so potekali v korist otrok, da sta starša sodelujoča, umirjena in ustrezno odzivna, zlasti oče, ki prevzema aktivno vlogo pri komunikaciji in pomirjanju deklic. Stik 24. 9. 2025 je potekal v navzočnosti kolizijske skrbnice, ki je v svojem poročilu pojasnila, da je bil stik prijeten, deklici sta se aktivno vključevali v igro in pogovor, občasno spraševali po rejnicah, kar pa je oče ustrezno naslovil. Tudi nadaljnji stiki (do trenutka pisanja pritožbe še 12 stikov) so potekali deklicama v korist. Glede na to je predlog, da se izvajajo nenadzorovani in razširjeni stiki, utemeljen. Obrazložitev prvostopenjskega sodišča je le pavšalna in v očitnem nasprotju z ugotovitvami in ravnanjem sodišča v istem postopku. Sodišče je ogroženost deklic obrazložilo s čustvenimi in impulzivnimi reakcijami očeta, pa je v preteklosti vseeno dopustilo izvajanje stikov brez nadzora CSD ter tako ureditev dopuščalo neprekinjeno skozi celotno leto 2024. Nadzorovani stiki so bili uvedeni zaradi neaktivnosti CSD, ki si ni ogledal nobenega stika, ker pa so se želeli prepričati o starševskih kompetencah, so bili uvedeni stiki pod nadzorom. Nasprotna udeleženca sta se na stike primerno psihološko pripravila in je bilo izvedenih že 19 nadzorovanih stikov, potekali so mirno in brez negativnih posledic za deklici. Zaključek prvostopenjskega sodišča o potrebi, da se nadaljujejo nadzorovani stiki, je neprepričljiv, brez stvarne podlage in pomeni kršitev načela sorazmernosti. Že s sklepom z dne 19. 2. 2025 je sodišče obšlo prepoved iz 163. člena DZ, da se ne sme večkrat izdati začasna odredba o nadzorovanih stikih in se teh ne sme podaljšati po devetih mesecih. Nadzorovani stiki so potekali že na podlagi sklepa z dne 18. 4. 2023 v prostorih službe za otroško psihiatrijo.

9.Pritožba ni utemeljena.

10.Kot že obrazloženo, je pogoj za izdajo začasne odredbe ogroženost otroka. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, da deklici ob izvajanju stikov v prostorih in pod nadzorom CSD, to je varnem okolju in ob prisotnosti za pomoč pri izvajanju stikov usposobljenih uslužbencev predlagatelja, nista ogroženi. Nadzorovani stiki glede na poročila CSD, ki jih izpostavlja tudi pritožba, nimajo negativnega vpliva na deklici. Pomemben je vpliv stikov na deklici, želje in interesi staršev se morajo umakniti koristi otroka. Le če bi bili nadzorovani stiki na CSD deklicama v škodo, bi sodišče lahko pred potekom zakonsko določenega roka za izvajanje nadzorovanih stikov izreklo drug ukrep za varstvo koristi otroka - drugače uredilo stike z začasno odredbo. Pogojev za spremembo izrečenega ukrepa zato ni. Izrečeni ukrep za varstvo koristi otroka preneha le v primeru, ko prenehajo razlogi zanj, spremeni pa se, če slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje.

11.S sklepom z dne 18. 4. 2023 niso bili določeni nadzorovani stiki po 163. členu DZ, ki so omejeni na devetmesečno obdobje. Po tem členu so bili stiki določeni februarja 2025, izvedla pa sta se dva taka stika v aprilu 2025 in od 20. 8. 2025 dalje. Rok iz drugega odstavka 163. člena DZ do izdaje sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog pritožnikov, naj z začasno odredbo določi drugačen način izvajanja stikov, še ni iztekel.

Sklep z dne 12. 3. 2026

12.Nasprotna udeleženca sta 19. 12. 2025 predlagala, naj sodišče izda sklep, da se stik na dan 24. 12. 2025 in na dan 31. 12. 2025 pod nadzorom CSD izvede od 12.00 do 13.00 ure, podredno naj se stika nadomestita na torek 30. 12. 2025 in 6. 1. 2026, obakrat od 15.00 do 16.00 ure. 12. 1. 2026 sta nasprotna udeleženca predlagala še, naj se sklep o začasni odredbi z dne 19. 2. 2025 dopolni tako, da se CSD naloži, da zagotovi prisotnost deklic v sobi za izvajanje stikov že ob 15:50 uri, starša pa na stik prideta ob 16.00 uri ter da se odpadli stiki, ki bi morali biti 24. 12. in 31. 12. 2025 ter 7. 1. 2026, nadomestijo s tremi stiki ob četrtkih od 15.00 do 16.00 ure. Predlagatelj pa je predlagal sodišču, da zmanjša pogostost IPS srečanj, in da podaljša začasno odredbo o prepovedi približevanja. S sklepom z dne 12. 3. 2026 je sodišče prve stopnje predloge nasprotnih udeležencev za nadomestitev stikov in dopolnitev začasne odredbe glede zagotovitve prihoda deklic na stik zavrnilo (točka I izreka), predlogoma predlagatelja pa ugodilo in izdalo začasno odredbo o prepovedi približevanja nasprotnih udeležencev A. A. in B. A. na razdaljo najmanj 200 m za obdobje nadaljnjih 6 mesecev ter spremenilo točko V/4 sklepa z dne 19. 2. 2025 tako, da je CSD začasno dolžan zagotoviti, da se IPS, ki spremljata namestitev A. A. in B. A. v rejništvo, sestajata tako pogosto, kot to določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, po srečanju IPS pa sodišču poroča o vsakokratnih zaključkih IPS (točka II izreka).

13.Pritožujeta se nasprotna udeleženca, uveljavljata vse zakonsko predvidene pritožbene razloge, sodišču druge stopnje predlagata, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje in ugodi njunemu predlogu, podredno naj zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Povzemata, kaj se je v preteklosti dogajalo v zvezi s stiki ter ponavljata očitke iz prejšnjih pritožb. Opozarjata, da je prekoračen najdaljši možni čas začasne odredbe o nadzorovanih stikih. Odločitev pomeni kršitev načela sorazmernosti, saj gre za resen poseg v pravico starša do družinskega življenja in v pravico otrok do stikov z obema staršema. Izvedenki sta že spomladi 2024 prepoznali, da so starševske interakcije z otrokoma ustrezne in ne terjajo neposrednega nadzora. Rejnici podajata o starših strokovno nepodprte ocene, kar škodljivo vpliva na postopek. Namesto da bi si predlagatelj prizadeval za vzpostavitev ustrezne komunikacije med rejnicama in staršema, sledi le željam in zahtevam rejnic. Predlagatelj je prepoved približevanja zahteval, čeprav do kršitev na strani staršev ne prihaja. Poročanje policije o vožnjah nasprotnih udeležencev mimo hiše rejnice ne temelji na neposredni zaznavi policistov, temveč izključno na navedbah rejnice D. D. Rejnica pri tem ne navede nobenega konkretnega ravnanja nasprotnih udeležencev, ki bi kazalo, da poskušata vzpostaviti stik z deklico, se ji dejansko približati in kako naj bi to vplivalo na deklico. Glede dogodka 2. 2. 2026 je treba izpostaviti, da sodišče pisanja rejnice C. C. nasprotnim udeležencem ni vročilo v izjavo, temveč je njene navedbe preprosto sprejelo kot resnične. Dogodek na urgenci je bil povsem naključen. Nasprotna udeleženca sta prišla na urgenco, ker je prva nasprotna udeleženka nujno potrebovala zdravniški pregled, tam pa sta že bili rejnica C. C. in A. A.

14.Na pritožbo je odgovorila kolizijska skrbnica. Opozarja, da po ugotovitvah izvedenk starša nista sposobna vsakodnevnega samostojnega izvajanja starševske skrbi za deklici in v kolikor ne bosta spoštovala predlaganih ukrepov, je po mnenju izvedenk potrebno stike bistveno omejiti. Predvsem pa nasprotna udeleženca v pritožbi vsebinsko in konkretno niti ne grajata v izpodbijanem sklepu sprejetih odločitev.

15.Pritožba ni utemeljena.

16.V pritožbi ni navedb, ki bi se nanašale na odločitev prvostopenjskega sodišča v zvezi z nadomestitvijo odpadlih stikov ter uro prihoda deklic in staršev na stike. V tem delu je pritožbeno sodišče zato sklep preizkusilo le glede obstoja v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno navedenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ugotavlja, da je odločitev o zavrnitvi predlogov nasprotnih udeležencev materialno pravno pravilna, saj ni izkazano, da bi bili deklici, ker je CSD v predprazničnih dneh zaradi skrajšanega delovnega časa spremenil ure izvajanja stikov in ker enega stika zaradi zamude nasprotnih udeležencev ni bilo, ogroženi. Tudi procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni.

17.S sklepom z dne 12. 3. 2026 niso bili določeni na CSD nadzorovani stiki. Ker pritožba po vsebini pretežno predstavlja kritiko odločitve sodišča, da se bodo stiki med nasprotnima udeležencema in deklicama izvajali v prostorih CSD in pod nadzorom njihovih strokovnih delavcev, so navedbe brezpredmetne in ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Tudi na navedbe pritožbe v zvezi s prepovedjo približevanja pritožnikov deklicama ni potreben podroben odgovor. Na dogodek na urgenci 2. 2. 2026 se izpodbijani sklep ne opira, niti omenja ga ne. In ker ne gre za ukrep po ZPND, pač pa začasno odredbo po DZ, tudi ni odločilno, ali ravnanja nasprotnih udeležencev ob srečanjih z deklicama predstavljajo družinsko nasilje po 3. členu ZPND. Odločilno je, da nenapovedana in nenadzorovana srečanja ogrožajo deklici. Podrobneje je to pojasnjeno v odgovoru višjega sodišča na pritožbo nasprotnih udeležencev zoper sklep z dne 3. 10. 2025.

Sklepno

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja in vse pritožbe nasprotnih udeležencev zavrnilo ter potrdilo izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Izrek o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določilih četrtega odstavka 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

Začasna odredba o nadzorovanih stikih na CSD lahko traja le 9 mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ). Ta rok je sedaj že potekel in so se z začasno odredbo z dne 19. 2. 2025 določeni stiki prenehali izvajati. To pa je nova okoliščina, ki terja ukrepanje sodišča (160. člen DZ). Ker trenutno deklici nimata stikov s starši, naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali sta deklici zaradi neizvajanja stikov ogroženi. Če sta, naj razišče, ali je mogoče to ogroženost odpraviti z osebnimi stiki, ki ne bodo potekali v prostorih in pod nadzorom CSD.

Postopek teče že več kot 3 leta. Med postopkom strokovnjaki in sodišče ves čas spremljajo funkcioniranje nasprotnih udeležencev in ter razvoj deklic, pridobljena so bila izvedenska mnenja in sprejetih več ukrepov za začasno zavarovanje koristi deklic. Starševske veščine obeh nasprotnih udeležencev so raziskane, opraviti je mogoče napoved starševskih veščin v prihodnje in na tej podlagi oceniti dolgoročno zmožnost staršev za izvajanje starševske skrbi in izvajanje stikov. Sodišče prve stopnje se bo moralo v nadaljevanju osredotočiti na ugotavljanje potreb in dolgoročne koristi deklic. V tem okviru bo moralo razčistiti zmožnosti in namene obeh rejnic. Na podlagi vseh ugotovljenih dejavnikov bo moralo ob pomoči CSD in izvedenk presoditi ali predlagano dolgotrajno rejništvo sledi največji koristi deklic oziroma kateri izmed možnih ukrepov za varstvo koristi otroka je v njuno največjo korist.

-------------------------------

1Odvzeti so jim bili že trije skupni otroci, prvi nasprotni udeleženki pa še ene hčerka pred tem.