Jedro

Iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije ob neizkazanem obsegu ni mogoče priznati 2-krat po 153,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo povsem jasno stališče, da 38. člena Pravilnika ni mogoče pravilno uporabljati na način, da bi se za zbiranje oz. pribavo zdravstvenega kartona priznavalo po 2-krat isti znesek, saj medicinske dokumentacije oz. zdravstvenega kartona ni pridobil vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat. Pravilno je tudi toženkino stališče, da v 2. odst. 49. člena Pravilnika ni podlage za priznanje 10,00 EUR poštnih stroškov. Ta ureja povračila stroškov za različne meritve, analize in preiskave, torej aktivnosti, ki so potrebne za zbiranje podatkov, na katere se opira izvedensko mnenje. Poštni stroški niso izdatki iz 2. odst. 49. člena Pravilnika. Stroške iz navedenega naslova bi bilo mogoče priznati le, če bi bili izkazani s predloženimi računi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se I. tč. izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se priznanih 1.348,24 EUR zniža na 1.234,20 EUR, znesek 296,61 EUR na 271,52 EUR in dosojenih 1.644,85 EUR zniža na znesek 1.505,72 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. za pisno izvedensko mnenje z dne 31. 1. 2022 priznalo nagrado in stroške v znesku 1.348,24 EUR ter 22 % DDV v znesku 296,61 EUR, skupaj 1.644,85 EUR (I. tč. izreka) ter odredilo, da je nagrado in nadomestilo dolžan plačati toženi zavod v 15 dneh od prejema elektronskega računa upravičenca (II. tč. izreka). Hkrati je sklenilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. tč. izreka).

2. Pritožuje se toženi zavod zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka s predlogom na spremembo in ustrezno znižanje dosojenih zneskov, oz. podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Ne nasprotuje priznanju nagrade vsakemu od izvedencev za študij spisa po 37. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih1 (Pravilnik), priznani nagradi vsakemu od izvedencev za osebni pregled po 39. členu Pravilnika in glede na sodno prakso dvakratnemu priznanju nagrade za pisno izvedensko mnenje po 40. členu Pravilnika. Ne strinja pa se, da je sodišče za oba člana izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ter 10,00 EUR poštnih stroškov. Sodišče je sicer res odredilo pridobitev dodatne dokumentacije, vendar je bil tožnikov zdravstveni karton pridobljen za oba člana izvedenskega organa, zato je za zbiranje dodatne dokumentacije po 38. členu Pravilnika mogoče priznati nagrado zgolj enkrat. Sodišče ni ugotovilo konkretnega števila strani medicinske dokumentacije iz zdravstvenega kartona, kar onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa. Za študij dokumentacije ne bi smelo priznati vsakemu po 255,00 EUR (102,00 EUR za študij spisa in 153,00 EUR za zbiranje in proučevanje dokumentacije), pač pa kvečjemu enemu, drugemu pa največ 153,00 EUR, saj glede na priznano nagrado za študij spisa ta ni presegel 200 strani. Ker točen obseg dokumentacije ni razviden, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP).

Tudi 2. odst. 49. člena Pravilnika na katerega se sklicuje sodišče ne predvideva dodatnega plačila poštnih stroškov, temveč primeroma navaja storitve, in sicer od različnih meritev, analiz in preiskav. Gre za aktivnosti, ki so potrebne za zbiranje podatkov. Ne gre za administrativne stroške v zvezi z izdelavo mnenja, kot so tiskanje, poštnine, kopiranje, amortizacijski stroški zaradi uporabe opreme in drugo. Slednji so določeni v pavšalu in se odmerjajo v višini 2 % od priznane nagrade, kar v konkretnem primeru znaša 26,24 EUR (2 % od 1.312,00 EUR). Meni, da je za izvedensko mnenje izvedenski organ upravičen do nagrade v višini 1.210,00 EUR ter materialnih stroškov v višini 24,20 EUR, kar skupaj znese 1.234,20 EUR povečanih za 22 % DDV za 271,52 EUR pa 1.505,72 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom v zvezi s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka je potrebno ugotoviti, da je toženčeva pritožba utemeljena.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 249. členu ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) ter v relevantnih določbah Pravilnika, ki pa jih sodišče prve stopnje ni v celoti pravilno uporabilo.

6. Pritožba pravilno poudarja, da iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije ob neizkazanem obsegu ni mogoče priznati 2-krat po 153,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo povsem jasno stališče, da 38. člena Pravilnika ni mogoče pravilno uporabljati na način, da bi se za zbiranje oz. pribavo zdravstvenega kartona priznavalo po 2-krat isti znesek, saj medicinske dokumentacije oz. zdravstvenega kartona ni pridobil vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat. 7. Pravilno je tudi toženkino stališče, da v 2. odst. 49. člena Pravilnika ni podlage za priznanje 10,00 EUR poštnih stroškov. Ta ureja povračila stroškov za različne meritve, analize in preiskave. Torej aktivnosti, ki so potrebne za zbiranje podatkov, na katere se opira izvedensko mnenje. Poštni stroški niso izdatki iz 2. odst. 49. člena Pravilnika. Stroške iz navedenega naslova bi bilo mogoče priznati le, če bi bili izkazani s predloženimi računi.

8. Iz predhodno navedenih dejanskih in materialno pravnih razlogov je tako mogoče _enemu članu_ izvedenskega organa priznati skupno 656,00 EUR, in sicer za študij spisa 102,00 EUR, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije 153,00 EUR, za osebni pregled 51,00 EUR in pisno izvedensko mnenje 350,00 EUR, _drugemu_ pa za študij spisa 153,00 EUR, osebni pregled 51,00 EUR in pisno izdelavo izvedenskega mnenja 350,00 EUR, kar znese skupaj 554,00 EUR. Seštevek obeh znaša 1.210,00 EUR. Tako priznani izvedenini je potrebno prišteti 24,20 EUR iz naslova 2 % materialnih stroškov, kar znese 1.234,20 EUR, povečanih za 22 % DDV za 271,52 EUR pa 1.505,72 EUR.

9. Iz navedenih razlogov je potrebno na podlagi 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. tč. izreka spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.