Jedro

Namen oznake verodostojne listine je v skladu z navedenim navodilom v tem, da je dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre.

Iz sklepa o izvršbi, izdanega z avtomatizirano obdelavo predloga za izvršbo v informacijskem sistemu, še ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za menični oziroma čekovni spor, saj sta tako v dajatvenem delu izreka sklepa kot tudi v pravnem pouku alternativno dana dva roka, torej splošni osemdnevni in posebni tridnevni za menične in čekovne spore.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zavrglo, ker je ugotovilo, da je bil vložen po preteku tridnevnega roka zanj (prvi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

2. Dolžnik v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj sodišče sklep razveljavi in naloži upniku povrniti vse stroške tega postopka, povišane za zakonske zamudne obresti. Navaja, da iz sklepa o izvršbi ni razvidno, na podlagi česa naj bi izvršba tekla, zato ni mogel vedeti, kateri pritožbeni rok upoštevati. Šele iz izpodbijanega sklepa je razumeti, da naj bi izvršba tekla na podlagi menice ali čeka. Kljub vsemu pa mu še danes ni jasno, kaj naj bi bil temelj izvršbe, saj doslej ni prejel in ni bila navedena v nobenem uradnem sodnem dokumentu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZIZ v tretjem odstavku 9. člena predpisuje splošni osemdnevni rok za vložitev ugovora, v prvem odstavku 61. člena pa posebni tridnevni rok za ugovor v meničnih in čekovnih sporih. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrglo, ker je štelo, da gre v konkretnem primeru za menični oziroma čekovni spor, zaradi česar bi moral dolžnik ugovor vložiti v treh dneh, ni pa navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, iz katerih je štelo, da gre za menični oziroma čekovni spor.

5. Upnik je v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine v sektorju „OZNAKA ZAHTEVKA“ sicer navedel kataloško številko 2, kar v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, pomeni menico in ček s protestom in povratnim računom. Kot oznako verodostojne listine pa je navedel „POROŠTVO ZA OBVEZNOSTI R. D.O.O.“. Namen oznake verodostojne listine je v skladu z navedenim navodilom v tem, da je dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre. Zato bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do oznake zahtevka v predlogu za izvršbo in navesti razloge, iz katerih je štelo, da je v konkretnem primeru predlog za izvršbo vložen na podlagi menice oziroma čeka s protestom in povratnim računom, oziroma iz katerih je štelo, da za dolžnika v konkretnem primeru velja tridnevni rok za vložitev ugovora. Pri tem je treba še dodati, da iz sklepa o izvršbi, izdanega z avtomatizirano obdelavo predloga za izvršbo v informacijskem sistemu, še ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za menični oziroma čekovni spor, saj sta tako v dajatvenem delu izreka sklepa kot tudi v pravnem pouku alternativno dana dva roka, torej splošni osemdnevni in posebni tridnevni za menične in čekovne spore.

6. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi katere je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku bistveno kršitev odpravi, tako da navede razloge o odločilnih dejstvih za presojo (ne)pravočasnosti vloženega ugovora. Stranki je namreč pravica do pritožbe zagotovljena le, če ima možnost vsebinsko izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje, kar pa lahko stori le v primeru, če je sklep obrazložen, torej če je seznanjena s tem, kateri razlogi so sodišče vodil k odločitvi.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).