Jedro

Za vložitev pritožbe zoper sklep o zaključku stečajnega postopka je upravičen tudi stečajni upravitelj. Ena od nalog stečajnega upravitelja je namreč tudi ta, da uresničuje interese upnikov, da dosežejo (čim boljše) poplačilo svojih terjatev. Ta interes pa je s sklepom o zaključku stečajnega postopka lahko prizadet. Če stečajni senat ustavi nadaljnje unovčenje stečajne mase (1. odst. 170. člena ZPPSL), mora upoštevati tudi določbe 157. člena ZPPSL in pred zaključkom stečajnega postopka opraviti predpisana postopkovna dejanja. Upoštevati pa mora tudi določbe 169. člena ZPPSL in se prepričati, ali so res končana vsa opravila iz stečajnega postopka. Ta opravila morajo biti namreč končana tudi takrat, kadar se stečajni postopek zaključi zaradi ustavitve nadaljnjega unovčenja razdelitvene mase.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo unovčevanje stečajne mase in stečajni postopek zaključilo ter odredilo, da se stečajni dolžnik po pravnomočnosti sklepa izbriše iz sodnega registra.

Zoper navedeni sklep je stečajni upravitelj vložil pravočasno pritožbo. V njej navaja, da je sicer res sam predlagal zaključek stečajnega postopka, toda po izdaji sklepa je prišlo do določenih sprememb, tako da še niso zaključena vsa opravila iz stečajnega postopka in s tem niso izpolnjeni pogoji za zaključek stečajnega postopka. Med tem časom je prejel obvestilo, da poplačilo upnika S. iz Italije ni bilo izvršeno. Nadalje je bila ugotovljena napaka pri vračilu enega od posojil, tako da je prišlo do dvakratnega nakazila in je treba terjatev iz tega naslova izterjati. Poleg tega je treba ugotoviti, ali še obstoji kakšna možnost, da se izterjajo terjatve po kateri od tožb. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je najprej preizkusilo, ali je stečajni upravitelj za vložitev obravnavane pritožbe sploh upravičen. To upravičenje mu je sodišče druge stopnje priznalo. Ena od nalog stečajnega upravitelja je namreč tudi ta, da uresničuje interese upnikov, da dosežejo (čim boljše) poplačilo svojih terjatev; ta interes pa je z izpodbijanim sklepom lahko prizadet. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje unovčevanje stečajne mase ustavilo zato, ker bi nadaljnja izvedba pravdnega postopka zoper člane dolžnikovega nadzornega sveta povzročila nesorazmerne stroške in nesorazmerno podaljšanje stečajnega postopka. Takih razlogov stečajni upravitelj v predlogu za zaključek postopka niti ni navedel. Iz njegovega predloga pravzaprav niti ni razvidno, zakaj naj bi se stečajni postopek sploh zaključil; iz njegovega poročila pa tudi ni razvidno, da bi bila vsa opravila iz stečajnega postopka končana. V zvezi s tem je treba pojasniti, da stečajni senat na predlog stečajnega upravitelja za zaključek postopka ni vezan. O zaključku postopka odloča le na podlagi njegovega poročila, in sicer na predlog predsednika stečajnega senata (1. odst. 169. člena ZPPSL).

Stečajni senat postopek zaključki tudi takrat, ko ustavi nadaljnje unovčevanje razdelitvene mase (1. odst. 170. člena ZPPSL). Tako odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo tudi v obravnavanem primeru (v izpodbijanem sklepu je sicer zapi- salo, da se ustavi unovčevanje stečajne mase, kar pa ni bistveno). Tudi za tako odločitev izrecen predlog stečajnega upravitelja ni potreben (in v tej zadevi tudi ni bil podan), stečajni senat pa mora ugotoviti vsa odločilna dejstva, ki tako odločitev upravičujejo. Ugotoviti mora torej dejanski stan iz 1. odst. 170. člena ZPPSL, ki je v tem, da bi nada- ljnja izvedba postopka povzročila nesorazmerne stroške. Vsa ta dejstva morajo biti ugotovljena določno in prepričljivo, na njih temelječi zaključki pa ustrezno obrazloženi. Izpod- bijani sklep takih ugotovitev in razlogov ne vsebuje, saj zgolj povzema abstraktno normo iz navedene zakonske določbe. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) že iz tega razloga.

V novem postopku naj sodišče prve stopnje, če se bo ponovno odločilo, da nadaljnje unovčevanje stečajne mase ustavi, upošteva tudi določbe 157. člena ZPPSL in pred zaključkom stečajnega postopka opravi predpisana postopkovna dejanja. Upošteva pa naj tudi določbe 169. člena ZPPSL in se prepri- ča, ali so res končana vsa opravila iz stečajnega postopka. Ta opravila morajo biti namreč končana tudi takrat, kadar se stečajni postopek zaključi zaradi ustavitve nadaljnjega unovčevanja razdelitvene mase po 1. odst. 170. člena ZPPSL.