Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna; - ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna; - ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna; - ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna; - ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter denarne zahtevke za plačilo prejemkov, ki bi jih imel tožnik, če mu delovno razmerje ne bi prenehalo. Ugotovilo je, da je bil odpoklican s funkcije predsednika uprave. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi tako dogovorjeno, je z odpoklicem prenehala tudi ta. Sodišče je presodilo, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito, ker je bilo posledica odpoklica in je ob ugotovljeni zakonitosti prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi neutemeljen tudi zahtevek iz naslova denarnih terjatev.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo. Pojasnilo je, da ugotovitev ničnosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave, ki je imel v individualni pogodbi odpoklic opredeljen kot poseben razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito. Zavrnilo je očitek bistvene kršitve, ker sodišče prve stopnje tožnikovega zahtevka za reparacijo ni presojalo z vidika odškodninske odgovornosti. Podlaga odškodninske odgovornosti je obstoj protipravnega ravnanja domnevnega povzročitelja škode. Ker je bila odpoved zakonita, ravnanje toženke po presoji sodišča druge stopnje ni bilo protipravno. Zato naj bi ne bilo podlage za odškodninsko odgovornost toženke.

3. V predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja naslednja vprašanja: - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ugotovitev ničnosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne pomeni, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi odpoklica nezakonito; - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ugotovitev zakonitosti prenehanja delovnega razmerja v posledici četudi nezakonitega oziroma ničnega sklepa o odpoklicu izključuje protipravnost ravnanja in s tem odgovornost toženke za ostale postavljene, tudi odškodninske zahtevke; - ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka in napačno uporabilo materialno pravo, ko je samo ugotovilo pravno pomembna dejstva v zvezi z zahtevkom za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012, pri čemer sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in vrnilo v ponovno obravnavo, ni opravilo obravnave, ugotovilo, da je izplačilo kvantitativnega dela nagrade med strankama nesporno in zaključilo, da zato ker drugi predsednik uprave ni bil upravičen do kvalitativnega dela nagrade za obdobje po prenehanju delovnega razmerja, do le tega ni upravičen niti tožnik.

Meni, da je zakonitost prenehanja pogodbe odvisna od zakonitosti odpoklica (prvo vprašanje). Če pa je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito ne glede na to, ali je odpoklic zakonit, to, ne da bi se pred tem ugotovila zakonitost odpoklica, ne izključuje odškodninske odgovornosti toženke (drugo vprašanje). Glede bistvene kršitve meni, da je sodišče druge stopnje v nasprotju z zakonom in jasno sodno prakso o delu zahtevka odločalo na podlagi dejanskega stanja, ki ga sodišče prve stopnje pred tem ni ugotovilo, in ne da bi opravilo obravnavo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, zato jo je v tem obsegu dopustilo.