Jedro

Nabor kaznivih dejanj proti premoženju in gospodarstvu po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP se ne ujema izključno s kaznivimi dejanji iz 23. poglavja KZ-1 (kazniva dejanja zoper premoženje) ali 24. poglavja KZ-1 (kazniva dejanja zoper gospodarstvo). Presoja, ali gre pri določenem kaznivem dejanju za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, je odvisna od tega, ali ima to kaznivo dejanje zakonske znake, ki se nanašajo na ogrožanje premoženja ali gospodarstva.

Zakonski znak kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države je bil v času storitve kaznivega dejanja storitev inkriminiranega dejanja za plačilo. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja kaznivo dejanje, za katerega je bil predlagatelj obsojen, kaznivo dejanje proti premoženju, saj objekt varstva pri tem kaznivem dejanju ni le ena dobrina, to je notranji javni red RS, temveč tudi varovanje premoženja tujcev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2.Pravočasno pritožbo zoper navedeni sklep je vložil stečajni dolžnik. Smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu obveznosti odpustijo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preteku preizkusnega obdobja izda sodišče sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti (prvi odstavek 407. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje mora sklep o odpustu obveznosti izdati in objaviti v osmih dneh (drugi odstavek 407. člena ZFPPIPP). Sodišče mora pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če ugotovi, da je tedaj v kazenski evidenci za dolžnika vpisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo ter da rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP).

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 00/2020 z dne 28. 12. 2022 obsojen za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. Kot je bilo ugotovljeno, je skupaj s sostorilci kot član hudodelske združbe, tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v RS ali prebivanje v njej, za plačilo nezakonito spravljal čez mejo tako, da so si predhodno razdelili vloge. Ugotovljeno je bilo, da je sam opravljal prevoze tujcev dne 17. 6. 2019, 19. 6. 2019 in 20. 6. 2019 in prejel za to plačilo. S kazensko sodbo je bil dolžnik obsojen na zaporno kazen v trajanju enega leta in šest mesecev zapora. Kazenska sodba je postala pravnomočna 3. 2. 2023.

6.Sodišče prve stopnje je predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil stečajni dolžnik s kazensko sodbo pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, pri katerem je prepovedana dejanja (nezakonito spravljanje tujcev čez mejo) opravljal za plačilo. Sklenilo je, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v škodo premoženja teh tujcev, zaradi česar ima elemente kaznivega dejanja proti premoženju. Ker bi bil izbris obsodbe iz kazenske evidence mogoč šele 3. 2. 2028, to je po poteku preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti, ki se je izteklo 17. 6. 2023, je sklenilo, da je podana ovira za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

7.Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) nomotehnično res ni umeščeno v 23. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper premoženje) ali 24. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper gospodarstvo). Vendar pa se nabor kaznivih dejanj proti premoženju in gospodarstvu po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne ujema izključno s kaznivimi dejanji iz teh dveh poglavij v KZ-1. Ali gre pri določenem kaznivem dejanju za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu je odvisno od tega, ali ima to kaznivo dejanje zakonske znake, ki se nanašajo na ogrožanje premoženja ali gospodarstva.

8.Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države je uvrščeno med kazniva dejanja zoper javni red in mir, s čimer zakonodajalec sporoča, da je predmet varovanja notranji javni red Republike Slovenije. Hkrati je predmet zaščite tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo. Kaznivo dejanje je torej dobrinsko mešano. Inkriminacija v nekaterih delih pomeni tudi varovanje premoženja tujcev.

9.Zakonski znaki kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države je bil, v času storitve kaznivega dejanja, storitev inkriminiranega dejanja za plačilo. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja kaznivo dejanje, za katerega je bil predlagatelj obsojen, kaznivo dejanje proti premoženju, saj objekt varstva pri tem kaznivem dejanju ni le ena dobrina, to je notranji javni red RS, temveč tudi varovanje premoženja tujcev.

10.V konkretnem primeru se je stečajni postopek začel s pravnomočnim sklepom o začetku stečajnega postopka z dne 20. 4. 2022. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik s pritožbo ne izpodbija, je razvidno, da je bil stečajni dolžnik za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države obsojen s sodbo z dne 28. 12. 2022, ki je postala pravnomočna dne 3. 2. 2023. Dolžniku je bila s kazensko sodbo izrečena kazen zapora v trajanju enega leta in šest mesecev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bil izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije mogoč šele 3. 2. 2028. Sodišče prve stopnje je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti začelo postopek odpusta obveznosti dne 17. 6. 2022, zadnji dan preizkusnega obdobja pa je potekel dne 17. 6. 2023. Sodišče prve stopnje je sedaj izpodbijani sklep izdalo dne 28. 5. 2025.

11.Dolžniku se njegove odpustijo obveznosti z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se postopek odpusta obveznosti začne. Šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo tiste terjatve, na katere odpust obveznosti učinkuje. Do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ki se lahko izda šele po koncu preizkusne dobe, se v postopku odpusta obveznosti ne odloča o vprašanju, ali stečajnemu dolžniku v konkretnem primeru pravna dobrota odpusta obveznosti (ob izpolnitvi zakonskih pogojev), tudi pripada. Pritožnikova navedba, da je bil za opisano kaznivo dejanje obsojen šele po začetku stečaja, zato na odločitev ne more uspešno vplivati, saj tudi v takem primeru obstoji ovira za odpust obveznosti.

12.Pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje sklep o odpustu obveznosti izdati že leta 2022, ni pravilna. Stečajni dolžnik je bil za navedeno kaznivo dejanje pravnomočno obsojen pred potekom preizkusnega obdobja, ki se je izteklo dne 17. 6. 2023. Zakon sodišču nalaga, da po uradni dolžnosti pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti preveri, ali je v kazenski evidenci za dolžnika vpisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Ker je preizkusna doba potekla dne 17. 6. 2023, je lahko sodišče prve stopnje izpolnitev zakonskih pogojev oziroma obstoj morebitnih ovir za odpust obveznosti preizkušalo šele od tega dne dalje, ko je bila pravnomočna kazenska sodba že vpisana v kazenski evidenci za dolžnika.

13.Dolžnik v pritožbi opozarja, da se je preizkusna doba iztekla že pred več kot dvema letoma, zaradi česar je bil prepričan, da so mu bile obveznosti že odpuščene. Zgolj na splošno navaja, da je sodbo že izvršil z delom v splošno korist. Ne prereka pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije niso izpolnjeni, saj bo izbris mogoč šele leta 2028. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik s pritožbo ne izpodbija, pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije niso bili izpolnjeni niti v času, ko je potekla preizkusna doba (17. 6. 2023), niti tedaj, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep (28. 5. 2025). Izpodbijani sklep tako ne bi mogel biti drugačen niti če bi izdan pravočasno, to je v roku osmih dni po poteku preizkusnega obdobja. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje sedaj izpodbijani sklep izdati pred dvema letoma, ko je pretekla preizkusna doba, zato na odločitev v tej zadevi ne more uspešno vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da dolžnik, zaradi obstoja ovire po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je podana vse od 3. 2. 2023 dalje, odpusta obveznosti v tem stečajnem postopku ne more doseči.

14.Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če so do poteka preizkusnega obdobja izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

2Primerjaj Cst 635/2016, Cst 208/2016, Cst 19/2016, Cst 517/2014, Cst 411/2014, Cst 123/2014, Cst 145/2017, Cst 355/2020, Cst 286/2024, Cst 288/2020 in druge.

3N. Kogovšek Šalomon, T. Bobnar, P. Skerbiš, Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), posodobljena izdaja, tretja knjiga, Ljubljana 2023, stran 568.

4Podobno tudi Cst 656/2015.

5Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku, od takrat ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Obsodba na kazen zapora nad eno do treh let izbriše iz kazenske evidence po petih letih (4. točka četrtega odstavka 82. člena KZ-1).

6Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-56/17-20, UP-335/17-20 z dne 4. 4. 2019 (točka 21).