Jedro

S tem, ko toženka tožniku ni priznala 25% povečanja, ob nespornem dejstvu, da je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, je kršila materialni predpis.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 377/2023 z dne 1. 9. 2023 se odpravi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

O izpodbijanem sklepu

1.Toženka je na podlagi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z izpodbijanim sklepom tožniku priznala za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 377/2023 z dne 5. 6. 2023, nagrado in stroške v skupni višini 3.367,20 Eur (1. točka izreka), višji zahtevek zavrnila (2. točka izreka) in odločila, da se priznani znesek izplača iz proračunskih sredstev sodišča (postavka Bpp) na transakcijski račun tožnika v roku 30 dni (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik določen za izvajanje z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 377/2023 z dne 5. 6. 2023 dodeljene izredne brezplačne pravne pomoči, za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1640/2022 z dne 2. 2. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 761/2017 z dne 3. 4. 2022, in sicer od 19. 4. 2023 dalje. Tožnik je 9. 6. 2023 službi za brezplačno pravno pomoč pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico s stroškovnikom za odmero nagrade ter pripadajoče stroške nastale z izvajanjem dodeljene brezplačne pravne pomoči. K stroškovniku je priložil tudi dokazila o opravljeni storitvi (Z. št. 11). Toženka je ugotovila, da je tožnik 20. 4. 2023 za upravičenca pri Vrhovnem sodišču RS vložil predlog za dopustitev revizije, za katero je dobil upravičenec v tč. 1 dodeljeno brezplačno pravno pomoč. Toženka je na podlagi drugega odstavka 12. člena OT ter obstoječo sodno prakso, po stroškovniku priglašene storitve opravljene do dne 26. 4. 2023, obračunala po Odvetniški tarifi, veljavni v času, ko je izvajalec brezplačne pravne pomoči storitve oz. delo opravil. Tožniku je za opravljene storitve toženka priznala: predlog za dopustitev revizije z dne 14. 9. 2022(vsp. 43.652,00 Eur), tar. št. 22/4, točk 9000, vrednost točke 0,6 EUR, skupaj 5.400,00 EUR. Na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv je znesek znižala za 50% in ga odmerila na 2.700,00 Eur. K temu znesku je na podlagi 9. čl. OT v polni vrednosti priznala toženka še pavšalne materialne stroške v skladu s 3. odstavkom 11. člena OT v višini 2 % do 1.000 točk in 1 % nad 1.000 točk od skupne vrednosti storitve (brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. čl. Zakona o odvetništvu), tj. v znesku 60,00 Eur in na priznani znesek za opravljeno delo in materialne stroške v skupni višini 2.760,00 Eur priznala še znesek 607,20 Eur za 22% DDV. Toženka je tako tožniku odmerila nagrado v skupnem znesku v višini 3.367,20 Eur, kar je tožnik zahteval več, pa je zavrnila.

Tožnikove navedbe

3.Tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišču predlaga, da spremeni prvo točko izpodbijanega sklepa tako, da se znesek 3.367,20 EUR nadomesti z zneskom 8.324,67 EUR, podrejeno pa odpravo sklepa in vrnitev zadeve Okrožnemu sodišču v Kopru v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Tožnik navaja, da je storitev izredne brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1640/2022 z dne 2. 2. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 761/2017, in sicer od 19. 4. 2023 dalje, nesporno izvedel in 9. 6. 2023 vrnil izpolnjeno napotnico za brezplačno pravno pomoč, skupaj z vsemi obveznimi prilogami. Tožnik je na podlagi napotnice vložil predlog za dopustitev revizije v postopku, vrednost spornega predmeta v postopku znaša 573.160.219,00 EUR (955.267.031,7 odvetniških točk). V skladu z veljavno Odvetniško tarifo predstavlja predlog za dopustitev revizije "obrazloženo ponudbo za vložitev izrednega pravnega sredstva ter predlog za dopustitev pravnega sredstva" iz 4. točke 22. tarifne številke Odvetniške tarife. Nagrada za storitev je določena: "po tarifni številki 19, zvišano za 25 %". Tožnik navaja, da je:

a)Osnova-po TŠ 19/1: Za vrednost spornega predmeta 573.160.219,00 EUR se nagrada po tarifni številki 19 obračuna na sledeč način: 573.160.219,00 EUR predstavlja 955.267.031,7 odvetniških točk (faktor točke je 0,6 EUR). V skladu z 1. točko 19. tarifne številke nagrada za takšno vednost predmeta znaša: 1.000 točk (do vrednosti storitve 120.000,00 točk); ter dodatnih 100,00 točk, za vsakih 40.000,00 točk vrednosti nad 120.000,00 točk, do skupno največ 9.000,00 točk; maksimalna nagrada (9.000,00 točk) pripade odvetniku pri vrednosti spornega predmeta 332.0000 točk, oziroma 1.920.000,00 EUR. V obravnavanem primeru je torej obračunana in pripade odvetniku maksimalna po tarifni številki 19 - to je 9.000,00 točk kot osnovna.

b)Nagrada po TŠ 22/4: V skladu s tarifno številko 22/4 se osnovna poveča za 25 % - skupna nagrada za opravljeno storitev tako znaša 11.250,00 točk.

c)Materialni stroški: Tako določena nagrada se, v skladu s 3. odstavkom 11. člena odvetniške tarife poveča za 2 % materialne stroške (do 1.000,00 točk) oziroma 1 % (nad 1.000,00 točk) v obravnavanem primeru torej znašajo materialni stroški: 20 točk (2 % od 1.000,00 točk) ter 102,50 točke (1 % od preostalih 10.250,00 točk). Skupaj torej 122,50 točke. Skupaj pa nagrada (z materialnimi stroški) znaša 11.372,50 točk.

d)DDV: Tožeča stranka je prav tako upravičena do DDV - 2. odstavek 2. člena Odvetniške tarife.

5.Skupni pravilni obračun stroškov bi bil po tožnikovem mnenju torej: 6.823,50 EUR (storitve) ter 1.501,17 EUR DDV; skupaj 8.324,67 EUR. Torej točno toliko, kolikor je tožnik obračunal na stroškovniku in priglasil v odmero v postopek brezplačne pravne pomoči.

6.Toženka je po tožnikovem mnenju napačno uporabila materialno pravo in storila dve napaki. Toženka je napačno uporabila tarifno številko 22/4, ki za obračun stroškov navaja: Obrazložena pobuda za vložitev izrednega pravnega sredstva ter predlog za dopustitev pravnega sredstva - po tarifni številki 19, zvišano za 25 %. Sodišče pri izračunu točk ni upoštevalo 25%, kot to določa Odvetniška tarifa. Po tarifni št. 19 je toženka pravilno ugotovila, da vrednost spornega predmeta presega najvišjo vrednost storitve točk, ki znaša 9.000. Glede na besedilo tarifne št. 22/4 pa je treba k vrednosti točk po tarifni št. 19 dodati zvišanje 25%, ki v tem primeru znaša 2.250. Skupna vrednost točk po tarifni št. 22/4 v zvezi z 19 torej znaša 11.250 točk in ne 9.000 kot navaja toženka.

7.Druga napaka toženke po tožnikovem mnenju pa je, da je uporabila peti odstavek 17. člena Zodv, ki pa je bila spremenjena z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu. Skladno z 2. členom ZOdv-G se spremenjeni 5. odstavek 17. člena glasi: V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitve brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori med odvetnikom in stranko po drugem odstavku tega člena nični. Z novelo zakona je bil 5. odstavek 17. člena spremenjen in ne vsebuje več določbe, na katero se sklicuje toženka. Nadalje ZOdv-G v 3. členu navaja, da se spremenjeni 5. odstavek 17. člena ZOdv začne uporabljati 6 mesecev od uveljavitve tega zakona. Zakon je bil uveljavljen 26. 10. 2022, omenjena spremenjena določba je tako v uporabo prišla 26. 4. 2023. Sodišče pa je z izpodbijano odločbo odločilo dne 3. 9. 2023, kar je bistveno po uveljavitvi spremembe zakona. Prav tako je bila napotnica vrnjena dne 8. 6.2023, kar je tudi po uveljavitvi zakona. Toženka bi morala odločati po zakonodaji, ki velja v trenutku odločanja (6. člen ZUP). Glede na to, da je v obravnavanem primeru bila tako napotnica vrnjena (zahtevek podan), kakor tudi odločitev izvedena (izdan sklep) po spremembi Zodv, bi morala toženka odločati po pravilih ZOdv, veljavnih v času odločanja (3. 9. 2023). Torej ne bi smela zmanjšati nagrade za 1/2, saj ta določba v trenutku odločanja ni več veljala. Tožnik še izpostavlja, da je Ministrstvo za pravosodje 11. 10. 2022 izdalo Pojasnilo o uporabi ZOdv-G4 v katerem je navedlo, da je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj odvetnik na sodišče priglasi stroške oz. vloži stroškovnik. Torej če so stroški na sodišče priglašeni po 26. 4. 2023 ali kasneje, mora sodišče pri odmeri stroškov za odvetniške storitve odločati po Zodv-G.

8.Toženki očita, da ni pravilno uporabila tarifne številke 22/4 Odvetniške tarife, ker ni povečala osnove nagrade za 25 % in napačno uporabila določbe ZOdv, saj je uporabila 5. odstavek 17. člena ZOdv, ki v času odločanja ni več veljala, zato je toženka neupravičeno znižala nagrado za 50 %. Posledično je toženka napačno odločilo tudi o materialnih stroških ter DDV in je odločba zato nepravilna in nezakonita.

Navedbe toženke

9.Toženka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

Sodišče je na podlagi pete alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo le na podlagi listin, ker so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so v sodnem spisu označene kot priloge od A1 do A4 in vse listine iz spisa toženke št. Bpp 377/2023.

Tožba je utemeljena.

Odvetniška storitev je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo, za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa (prvi odstavek 2. člena OT). Odvetniški stroški so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 2. člena OT).

Ni sporno: (i) da je bil tožnik določen za izvajanje z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 377/2023 z dne 5. 6. 2023 dodeljene izredne brezplačne pravne pomoči, za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1640/2022 z dne 2. 2. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 761/2017 z dne 3. 4. 2022, in sicer od 19. 4. 2023 dalje; (ii) da je tožnik 20. 4. 2023 za upravičenca pri Vrhovnem sodišču RS vložil predlog za dopustitev revizije, za katero je dobil upravičenec v tč. 1 dodeljeno brezplačno pravno pomoč; (iii) da je vrednost spornega predmeta 573.160.219,00 EUR; (iv) da tožniku kot osnova pripada na podlagi 19-1 tarifne številke maksimalna vrednost točk, to je 9.000,00 točk.

Odvetniška tarifa določa, da se za obrazloženo pobudo za vložitev izrednega pravnega sredstva ter predlog za dopustitev pravnega sredstva, prizna nagrada po tarifni številki 19, zvišano za 25 % (4. točka tarifne številke 22). Zato je utemeljen ugovor tožnika, da je toženka s tem, ko tožniku ni priznala 25% povečanja, ob nespornem dejstvu, da je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, kršila materialni predpis in je tožba že zato utemeljena.

Utemeljen pa je tudi tožnikov ugovor o zmotni uporabi petega odstavka 17. člena ZOdv. Izpodbijani sklep je z dne 1. 9. 2023, v času katerega peti odstavek 17. člena ZOdv določa: "V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitve brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori med odvetnikom in stranko po drugem odstavku tega člena nični." Utemeljen je tako tudi tožnikov ugovor, da je bila vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv, na kateri toženka utemeljuje izpodbijan sklep, z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G, Uradni list RS 130-3089/2022, stran 9753, datum objave 11. 10. 2022) spremenjena in v času izdaje izpodbijanega sklepa ne velja (več).

Sodišče je zato po ugotovitvi, da v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa zakon, na zakon oprt predpis ni bil uporabljen oz. ni bil pravilno uporabljen, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Sodišče se do preostalih trditev strank ne opredeljuje, ker niso bistvene za presojo v tem upravnem sporu oziroma niso konkretizirana do te mere, da bi bil sodni preizkus mogoč.

K II. točki izreka

Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1
11 odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku stroške tega postopka. Tožniku je upoštevajoč, da je bil upravni spor rešen brez glavne obravnave, da tožnika zastopa odvetnik, na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznalo 285,00 EUR, 22 % DDV, skupaj znesek 347,70 EUR. Tako odmerjene stroške je dolžna tožena stranka plačati v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do prenehanja obveznosti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Ta določa: "Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).