Jedro

Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v stečajnem postopku, v katerem ni bilo razčiščeno vprašanje uveljavljane ločitvene pravice za terjatev, zavarovano s hipoteko, ni primerna listina za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe.

O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo, zato je izključeno, da bi o vprašanju, ali materialno pravni razlogi za vpis hipoteke in zaznambe izvršbe obstajajo ali ne, odločalo zemljiškoknjižno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

Udeleženec postopka M. I. d.o.o. - v stečaju sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Na predlagateljev predlog je z izpodbijanim sklepom dovoljena vknjižba izbrisa hipoteke in zaznambe izvršbe, vpisanih pri parc. št. 308/14 k.o. M. v korist I. K., V. K., A. O. K. in J. K..

Pritožujejo se I. K., V. K., A.O. K. in J. K.. Uveljavljajo vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagajo spremembo ali razveljavitev sklepa. Opozarjajo, da listini, na osnovi katerih je vpis dovoljen – sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006. ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 23.5.2006. – ne vsebujeta zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe, vpisanih pod dn. št. 15221/2006. Višje sodišče je res izbrisalo 3. točko prvostopenjskega sklepa, vendar do podlage za izbris ne moremo priti po sklepanju „a contrarium“. Sklep višjega sodišča ne določa izbrisa v korist pritožnic vpisane zaznambe izvršbe niti hipoteke. Če pa je izpodbijani sklep izdan na kakšni drugi podlagi, je pomanjkljiv in že iz tega razloga nezakonit. Družba G. d.d. je s pogodbo z dne 10.10.2003 kupila del stečajnega dolžnika M.I., skupaj s pasivo tega dela, torej skupaj z vsemi bremeni. Za kupnino 507.566,00 € ni pridobila nepremičnin stečajnega dolžnika, vrednih preko 5.000.000.00 €, ne da bi hkrati prevzela tudi obveznosti stečajnega dolžnika, ki so se nanašale na te nepremičnine. Kupnina ne predstavlja ekvivalenta vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet ločitvene pravice pritožnic in so bile prodane v okviru projekta Z. gaj. Takega oškodovanja stečajne mase stečajni senat ne bi dovolil. Ta kupnina predstavlja le razliko med vrednostjo nepremičnin, ki so v okviru projekta Zbiljski gaj prešle na kupca in obveznostmi dolžnika, ki jih je v okviru prevzema tega projekta prevzel kupec G. Šlo je za prodajo dela podjetja - projekta Z. g. po principih, ki veljajo za prodajo pravne osebe v stečajnem postopku (ob upoštevanju 147. čl. ZPPSL oz. oddelka 4.6. tega zakona) - in ne le posameznih nepremičnin, ki so spadale v ta projekt. Če se sedaj za nazaj to prodajo opredeljuje kot prodajo v smislu oddelka 4.7. ZPPSL (vnovčenje dolžnikovega premoženja), predstavlja to za pritožnice odvzem ali nacionalizacijo njihovega premoženja. Pritožnice imajo ločitveno pravico na nepremičninah, ki so bile v lasti stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka. Obstoj terjatve in obstoj ločitvene pravice sta ugotovljena v postopkih . Z izpodbijanim sklepom bi pritožnice izgubile ločitveno pravico in bi bile oškodovane. Izpodbijani sklep posega v z ustavo zagotovljeno pravico pritožnic do zasebne lastnine.

Na pritožbo je odgovoril stečajni dolžnik M. I. d.o.o. - v stečaju. Pritrjuje ugotovitvam,zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je skupna hipoteka izbrisana tudi pri vl. št. 784 k.o. M., v katerem je bila pred vpisom v vložek 1141 k.o. M. parc. št. 308/14 vpisana.

Pritožba je utemeljena.

Prodaja v stečajnem postopku ima enake stvarno pravne učinke kot prodaja na prisilni javni dražbi (156. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – Ur. list RS št. 67/93 s spremembami; ZPPSL). S plačilom kupnine prenehajo zastavne pravice in realna bremena, ki so obstajala na prodani stvari oz. pravici (1. odstavek 155. čl. ZPPSL). Na osnovi teh zakonskih določil sta izdana sklepa - sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani . z dne 23.5.2006 - ki sta podlaga za obravnavno vknjižbo. Za odločanje o vpisih na podlagi tovrstnih sklepov stečajnega sodišča se na podlagi 1. odstavka 96. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) smiselno uporabljajo določbe 89. čl. ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu hkrati z vknjižbo lastninske pravice dovoli tudi zbris v 89. čl. ZIZ-1 navedenih vpisov (zaznambe izvršbe, hipoteke, prepovedi odtujitve in obremenitve…). Sporna je torej vknjižba, s katero naj bi bilo zaradi izvedbe stečajnega postopka izkazano prenehanje zastavne pravice in neupravičenost zaznambe izvršbe.

Ker je bila pri nepremičnini parc. št. 308/14 k.o. M. lastninska pravica na kupca v stečajnem postopku (oz. celo na njegovega pravnega naslednika) že vpisana, je zemljiškoknjižno sodišče izvedlo le še izbris hipoteke za terjatev 79.036.307,84 SIT s pripadki in zaznambe izvršbe Okrajnega sodišča..

Pritožnice opozarjajo, da sporna hipoteka izkazuje ločitveno pravico za terjatev, ki so jo priglasile v stečajnem postopku ter da sta terjatev in ločitvena pravica ugotovljeni v postopkih. Zatrjujejo, da nepremičnina, na kateri obstoji hipoteka, ni bila prodana kot posamezna stvar in zanikajo, da bi svojo terjatev dobile poplačano. Ali se izvršba nadaljuje, ni podatkov.

Ker stečajni postopek ne vpliva na terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, se upnik zavarovane terjatve poplača iz nepremičnine, preden pridejo do poplačila upniki, katerih terjatve niso zavarovane z ločitveno pravico. Na podlagi sklepa stečajnega senata se v primeru ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, izvršba nadaljuje. Če pa je stvar prodana, imajo upniki pravico do ločenega poplačila svoje terjatve iz kupnine za prodano stvar (131. čl. in 7. odstavek 147. čl. ZPPSL). Iz sklepov, na osnovi katerih je vpis dovoljen, ni razvidno, da bi bile pritožnice poplačane. Iz teh sklepov je razvidno, da vprašanje njihovega poplačila ni bilo razčiščeno. Višje sodišče se o vprašanju izbrisa hipoteke in zaznambe izvršbe ni izreklo, ker ta dva vpisa v času izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu še nista bila izvedena, ampak je bil vrstni red njunega učinkovanja šele zavarovan s plombo. Sedaj sta hipoteka in zaznamba izvršbe vpisani in njun vpis učinkuje od dne vpisa plombe. V takem primeru je stečajno sodišče dolžno odločiti, ali hipoteka in zaznamba izvršbe pri nepremičnini parc. št. 308/14 k.o. M. ostaneta vpisani, ali se izbrišeta.

Iz. 89. čl. ZZK-1 je razvidno, da o vpisu na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu sodišče odloča po uradni dolžnosti; ni pa ovire, da tudi na predlog, če je le-ta podan (2. in 3. odstavek 125. čl. ZZK-1). Vpis sodišče dovoli, če so podani pogoji iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148. čl. ZPP. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da ni izpolnjen pogoj iz 2. točke 1. odstavka 148. čl. ZZK-1. Listini, na podlagi katere je zemljiškoknjižno sodišče vpis izvedlo, ne ustrezata pogojem, ki jih ZZK-1 odloča za listine, ki so podlaga za vpis. Ker ne vsebujeta odločitve o usodi hipoteke in zaznambe izvršbe, ki se tičeta ločitvene pravice, ta dva sklepa nista primeri listini za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe (7. točka 1. odstavka 40. čl. ZZK-1). Pravni temelj prenehanja pravice (hipoteke), ki je predmet vpisa, ni izkazan (1. odstavek 29. čl. ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka. O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo, zato je izključeno, da bi o vprašanju, ali materialno pravni razlogi za vpis hipoteke in zaznambe izvršbe obstajajo ali ne, odločalo zemljiškoknjižno sodišče. Razen tega je zemljiškoknjižni postopek po svoji naravi vrsta nepravdnega postopka, zato že glede na naravo postopka spornih dejstev v tem postopku ni mogoče razčiščevati.

V skladu s 3. točko 3. odstavka 161. čl. ZZK-1 bi bilo zato treba sklep sodišča prve stopnje spremeniti in predlog zavrniti. Ker pa še ni odločeno v zadevi, začeti 7.1.2010 in plombirani pod dn. št. 389/2010, je izpodbijani sklep razveljavljen. Sodišče o vpisih odloča po vrstnem redu; v postopku, ki se je glede iste nepremičnine začel kasneje, o vpisih ni dovoljeno odločati (122. čl. ZZK-1). Na osnovi 5. odstavka 161. čl. ZZK-1 je zato izpodbijani sklep razveljavljen, zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter hkrati dovoljen izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa. Dovoljen je tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

Ker ZZK-1 določb o stroških postopka ne vsebuje, je na podlagi 2. odstavka 120. čl. ZZK-1 o stroških postopka odločeno upoštevajoč pravila nepravdnega postopka. S 1. odstavkom 35. Zakona o nepravdnem postopku je določeno, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške postopka.