Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V nepravdnem postopku mora vsaka stranka trpeti svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Drži, da je v petem odstavku istega člena določena izjema, po kateri mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, vendar uporaba te določbe zgolj zato, ker se je predlog izkazal za neutemeljenega, ni možna.
Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče na Ptuju ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke tako, da predlaganega vpisa zaznambe spora ni dovolilo, ker ne gre za tožbo iz 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Hkrati je tudi odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
2. Predlagatelj se pritožuje zoper odločitev o vpisu, nasprotna udeleženka pa zoper odločitev o stroških.
3. Predlagatelj v pritožbi navaja, da sta stranki bivša zakonca in da v tožbi zahteva vračilo darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine, kar je stvarnopravni zahtevek. Sodišče bi zato zaznambo spora moralo dovoliti.
4. Nasprotna udeleženka v pritožbi vztraja, da ji je predlagatelj stroške povzročil neskrbno ali celo namenoma in torej krivdno in so torej podane okoliščine iz 5. odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Predlagateljev predlog je bil namreč popolnoma neutemeljen in ga je moč pripisati njegovi neskrbnosti oziroma neskrbnosti njegove pooblaščenke. Na ta način je neutemeljeno povzročil stroške nasprotni udeleženki.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
Glede pritožbe predlagatelja
6. 79. člen ZZK-1 jasno določa, v katerih primerih je mogoče zaznamovati spor. Gre za tožbe, s katerimi tožnik zahteva, da sodišče ugotovi, da je na podlagi zakona pridobil lastninsko pravico. V takih primerih zadošča že ugotovitveni zahtevek in ni potrebna nobena aktivnost tožene stranke (izstavitev dovolila). V predmetni zadevi tožnik zahteva vrnitev darila in od toženke zahteva, da mu izstavi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Zahtevek je torej dajatveni, zato zaznambe spora po določbi 79. člena ZZK-1 ni mogoče dovoliti. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o vpisu (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
Glede pritožbe nasprotne udeleženke
7. Pravilna je tudi odločitev o stroških. V nepravdnem postopku mora vsaka stranka trpeti svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Drži, da je v petem odstavku istega člena določena izjema, po kateri mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, vendar uporaba te določbe zgolj zato, ker se je predlog izkazal za neutemeljenega, ni možna in to ne glede na to, ali morda nasprotna udeleženka meni, da je bilo že vnaprej jasno, da predlagatelj s predlogom ne bo uspel. Ker v opisanih okoliščinah v ZNP ni podlage za povrnitev stroškov nasprotni stranki, je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi to pritožbo.