Jedro

V okviru posestnega varstva se varuje le gola dejanska oblast nad stvarjo (posest), zato se ugotavlja zgolj, kdo je bil zadnji posestnik stvari, in ali je bila posest sploh motena. V konkretnem primeru pa tožnik ni zahteval zgolj začasnega varstva obstoječega posestnega stanja (ni zatrjeval, da je bil zadnji posestnik stvari), temveč je zahteval varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti. Tožnik je namreč od toženke zahteval, da mu omogoči neposredno soposest podstrehe ter posest balkona, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo.

Solastniki imajo materialnopravno podlago za medsebojno varstvo drug proti drugemu v 100. členu v zvezi z 99. členom ali 92. členom SPZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo ter tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v višini 339,00 EUR s pripadki. Ocenilo je, da je potrebno predmetni spor obravnavati kot posestni spor ter je nato ugotovilo, da je prekluzivni rok za vložitev posestne tožbe že potekel. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanje ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da iz tožbenih navedb in tožbenega zahtevka ne izhaja, da je vložil tožbo zaradi motenja posesti, da je torej zahteval le golo posestno varstvo. Iz tožbenih navedb namreč jasno izhaja, da je zahteval varstvo posesti iz naslova pravice do posesti (primerjaj 36. člen SPZ), pri čemer pravica do posesti predstavlja lastninsko pravico (prvi odstavek 37. člena SPZ).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik primarni tožbeni zahtevek na izročitev v posest 1/2 podstrehe ter balkona nad vhodom v stanovanjsko hišo na naslovu X. ter podrejeno na izročitev ključa pregradnih vrat na stopnišču v prvem nadstropju stanovanjske hiše na navedenem naslovu, gradi na trditvah, da sta pravdni stranki solastnika nepremičnine s parc. št. 612/3 k.o. X., in sicer je tožnik solastnik navedene nepremičnine do idealne ¾, tožena stranka pa do idealne ¼. Pravdni stranki sta s sklenitvijo sodne poravnave pred Okrajnim sodiščem v Radovljici v zadevi P 490/91 dne 1. 10. 1990 medsebojna razmerja uredili tako, da ima tožnik stanovanje v pritličju stanovanjske stavbe, toženka pa stanovanje v prvem nadstropju iste stanovanjske stavbe ter da vsaki pripada polovico strehe, tožniku pa pripada tudi balkon v prvem nadstropju pred vhodom v stanovanjsko hišo. Nadalje sta se dogovorili, da ima tožnik dostop do podstrehe in balkona preko stopnišča v prvem nadstropju. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je toženka stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje pregradila s postavitvijo vrat, ki so zaklenjena, tako, da ne more do svojega dela podstrehe ter balkona v prvem nadstropju. S tem mu je onemogočeno izvrševanje posesti na solastnini in to v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo.

6. Sodišče prve stopnje pritrjuje pritožbenemu stališču o pravni naravi tožnikove tožbe. Upoštevajoč tožnikove navedbe ter samo formulacijo tožbenega zahtevka ni mogoče sprejeti stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik zahteval sodno varstvo posesti. V okviru posestnega varstva se namreč varuje le gola dejanska oblast nad stvarjo (posest), zato se ugotavlja zgolj, kdo je bil zadnji posestnik stvari, in ali je bila posest sploh motena. V konkretnem primeru pa tožnik ni zahteval zgolj začasnega varstva obstoječega posestnega stanja (ni zatrjeval, da je bil zadnji posestnik stvari), temveč je zahteval varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti. Tožnik je namreč od toženke zahteval, da mu omogoči neposredno soposest podstrehe ter posest balkona, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo. S sklenjeno sodno poravnavo sta namreč pravdni stranki razdelili solastno nepremičnino s stvarnopravnimi učinki oziroma uredili režim uporabe solastnih prostorov hiše (podstreha).

7. Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati (37. člen SPZ). Po določbi 66. člena SPZ pa ima solastnik pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Pravica do (so)posesti je torej ena od temeljnih upravičenj (so)lastninske pravice. Solastniki imajo zato materialnopravno podlago za medsebojno varstvo drug proti drugemu v 100. členu v zvezi z 99. členom ali 92. členom SPZ, kar je že utrjeno stališče sodne prakse.

8. Pritožbeno sodišče je zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (353. člen ZPP). Ocenjuje namreč, da bi z dopolnitvijo dokaznega postopka in odločanjem, strankam odvzelo pravico do dvostopenjskega sojenja. V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje spor obravnavati kot posesorni spor.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.