Jedro

V predmetni zadevi je sodišče izvedenca postavilo pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, 84/2018, zato se v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10-50/15).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se: - v I. točki izreka sklepa priznana nagrada v znesku 1.269,97 EUR zniža na 942,90 EUR.

- v IV. točki izreka navedena nagrada in stroški izvedenca v skupnem znesku 1.269,97 EUR znižajo na 942,90 EUR, - v V. točki izreka navedeni znesek manjkajočega predujma 634,99 EUR, ki ga je dolžna plačati tožeča stranka, zniža na 471,45 EUR, - v VI. točki izreka navedeni znesek manjkajočega predujma 634,99 EUR, ki ga je dolžna plačati tožena stranka, zniža na 471,45 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu in cenilcu gradbene stroke A. A. za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 20. 6. 2018, pisno dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 28. 1. 2019, ustno podajanje mnenja dne 5. 7. 2018 in pristop na narok dne 12. 3. 2019 priznalo nagrado v znesku 1.269,97 EUR, ki se kot avtorski honorar nakaže na transakcijski račun izvedenca, ki je normiranec in ni zavezanec za plačilo DDV (I. do IV. točka izreka). Nagrada in stroški izvedenca v skupnem znesku 1.269,97 EUR se izplačajo iz predujma obeh pravdnih strank, od vsake 1/2 (IV. točka izreka). Tožeča stranka in tožena stranka sta dolžni v roku 15 dni plačati manjkajoči predujem, vsaka v znesku 634,99 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (V. in VI. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka (toženec). Navaja, da je sodišče izdalo četrti sklep o odmeri stroškov izvedenine. Sodišče je izvedencu odmerilo nagrado za drugo dopolnitev v znesku 362,25 EUR, za tretjo dopolnitev v znesku 351,22 EUR, za zaslišanje na sodišču dne 5. 7. 2018 287,00 EUR in za pristop na sodišče dne 12. 3. 2019 znesek 269,50 EUR. Zneski so previsoki. Izvedenec v mnenjih, zlasti dopolnitvah, prepisuje navedbe strank, odgovori se začnejo šele na deseti strani, najprej napiše vprašanje, nato odgovor. Vsebinsko ne gre za nova vprašanja. Mnenja tudi ne dopolni tako, kot je bilo predlagano v vlogah. Glede druge dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 19. 6. 2018 je sodišče priznalo 362,25 EUR. Obseg potrebne dokumentacije, ki jo je moral pregledati izvedenec, ne presega 50 strani, zato mu pripada le znesek 46,00 EUR. Druge dopolnitve ni šteti za zelo zahtevne, saj je bilo odgovorjeno na vprašanja, ki so bila že zastavljena in je izvedenec v glavnem odgovoril enako kot prej. Po oceni toženca mu pripada 92,00 EUR, ustrezno se znižajo tudi materialni stroški. Za tretjo dopolnitev izvedeniškega mnenja, za katero je sodišče izvedencu priznalo 351,22 EUR, velja enako kot za drugo. Ker ni bilo novih vprašanj, ni bilo treba pregledati več kot 50 strani. Za študij spisa pripada izvedencu 46,00 EUR, za dopolnitev pa 92,00 EUR. Za ustno zaslišanje dne 5. 7. 2018 je sodišče priznalo nagrado v znesku 287,00 EUR. Ker izvedenec ni bil sposoben podati odgovorov na vprašanja, mu nagrada za pripravo ne pripada. Pripadajo mu samo materialni stroški prihoda na sodišče. Do ustnega zaslišanja dne 12. 3. 2019 ni prišlo, ker sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo, zato izvedencu pripadajo samo materialni stroški prihoda na sodišče. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče izvedenca postavilo pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, 84/2018, zato se v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/10-50/15).

5. Toženec s strani sodišča prve stopnje odmerjene zneske izvedenine delno utemeljeno izpodbija. Glede druge dopolnitve izvedeniškega mnenja, za katero je sodišče izvedencu priznalo 362,25 EUR, utemeljeno navaja, da glede na večkratne dopolnitve mnenja v konkretnem primeru obseg potrebne dokumentacije, ki jo je moral izvedenec pregledati pri drugi dopolnitvi, ne presega 50 strani (zadnja stran prve dopolnitve nosi list. št. 360, prva stran druge dopolnitve pa 400), tako da toženec utemeljeno navaja, da za študij spisa za izdelavo druge dopolnitve izvedencu pripada 46,00 EUR (dodatni obseg spisa do 50 strani, 1. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika).

6. Prav tako toženec utemeljeno navaja, da druge dopolnitve glede na njen obseg in vsebino ni šteti za zelo zahtevne, pač pa gre za zahtevno (ne pa manj zahtevno) dopolnitev, torej izvedencu pripada 138,00 EUR (2. točka drugega odstavka 51. člena Pravilnika).

7. Glede na seštevek zneskov za študij spisa in dopolnitev izvedenskega mnenja (184,00 EUR) znaša znesek za materialne stroške 9,2 EUR (5 % od odmerjene nagrade, tretji odstavek 45. člena Pravilnika). Skupno gre tako izvedencu za drugo dopolnitev izvedenskega mnenja znesek v višini 193,20 EUR.

8. Pritožba je delno utemeljena tudi glede tretje dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 24. 1. 2019. Tudi glede te toženec utemeljeno navaja, da je bilo treba za dopolnitev mnenja preštudirati manj kot 50 strani (zadnja stran druge dopolnitve se nahaja na list. št. 430, prva stran tretje dopolnitve pa nosi list. št. 461). Iz tega naslova gre izvedencu 46,00 EUR (1. točka prvega odstavka 48.člena Pravilnika).

9. Za tretjo dopolnitev izvedenskega mnenja gre izvedencu 138,00 EUR (2. točka drugega odstavka 51. člena Pravilnika). Gre za zahtevno dopolnitev, ne pa za zelo zahtevno, kot je priznalo sodišče prve stopnje, niti za manj zahtevno, kot zatrjuje toženec. Neutemeljena je namreč navedba, da ni bilo novih vprašanj. Glede na obseg in kompleksnost gre za zahtevno dopolnitev.

10. Posledično je bilo treba tudi za tretjo dopolnitev znižati znesek materialnih stroškov, ki znašajo 9,2 EUR (5 % od 184,00 EUR, tretji odstavek 45. člena Pravilnika). Skupno gre torej izvedencu za tretjo dopolnitev izvedenskega mnenja znesek 193,20 EUR.

11. Neutemeljeno toženec navaja, da za ustno zaslišanje dne 5. 7. 2018 izvedencu pripadajo samo materialni stroški prihoda na sodišče. Ne drži, da izvedenec ni bil sposoben podati odgovorov na vprašanja in mu zato nagrada za pripravo ne pripada, glede na vsebino zastavljenih vprašanj, ki so zahtevala nove izračune in proračune na druge datume valut. Nagrado v zvezi s podajanjem izvida in mnenja na naroku dne 5. 7. 2018 je sodišče izvedencu pravilno priznalo in ne drži, da mu nagrada na pripada. Ostalih postavk in njihove višine toženec konkretizirano ne izpodbija, zato podrobnejši odgovor v tem delu ni potreben.

12. Prava tako se toženec neutemeljeno pritožuje glede odmerjene nagrade v zvezi z vabilom na ustno podajanje izvedenskega mnenja dne 12. 3. 2019. Toženec neutemeljeno navaja, da izvedencu pripadajo samo materialni stroški prihoda na sodišče, saj do zaslišanja ni prišlo, ker sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo. Sodišče prve stopnje je namreč izvedencu utemeljeno priznalo tako nagrado za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja (207,00 EUR, 3. točka prvega odstavka 52. člena Pravilnika) kot tudi 17,50 EUR v skladu s petim odstavkom 32. člena Pravilnika (ko izvedenec pristopi na glavno obravnavo in ustno ne poda izvida in mnenja), 10,00 EUR za čas čakanja na narok in 30,00 EUR za čas potovanja na sodišče, česar konkretizirano toženec niti ne izpodbija. Materialne stroške izvedencu priznava.

13. Pravilno gre torej izvedencu nagrada za drugo pisno dopolnitev izvedenskega mnenja v skupni višini 193,20 EUR, za tretjo dopolnitev izvedenskega mnenja v skupni višini 193,20 EUR, za ustno podajanje mnenja dne 5. 7. 2018 v skupni višini 287,00 EUR in v zvezi z predvidenim ustnim podajanjem mnenja dne 12. 3. 2019 v višini 269,50 EUR. Skupno gre torej izvedencu znesek 942,90 EUR. Sodišče druge stopnje je temu ustrezno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je znesek nagrade in stroškov v I. in IV. točki izreka znižalo na 942,90 EUR, posledično je spremenilo tudi odločitev o založitvi manjkajočega predujma s strani obeh pravdnih strank. Ti sta tako dolžni založiti vsaka po 471,45 EUR manjkajočega predujma (V. in VI. točka izreka).

14. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je v ostalem delu pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. in 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP.