Jedro

Nezmožnost plačila ni razlog za odlog izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče prošnjo dolžnika, ki jo je po vsebini smiselno štelo kot predlog za odlog izvršbe, zavrnilo, ker dolžnik v skladu z 71. čl. ZIZ ni izkazal upravičenega razloga za odlog izvršbe in znatnejše škode, ki bi mu z izvršbo nastala.

Zoper sklep sodišča se je dolžnik pravočasno pritožil in kot pritožbeni razlog navedel kršitev določbe ZPP. Dolžnik navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je njegova vloga nepopolna, ker ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo on in njegova družina utrpeli znatnejšo škodo in ker ni izkazal, da obstajajo upravičeni razlogi. Dolžnik je mnenja, da bi ga sodišče moralo pozvati k dopolnitvi vloge in izdati izpodbijano odločbo šele, če dolžnik v času, ki bi mu ga določilo sodišče, ne bi ravnal po navodilih. Pritožnik v pritožbi ponovno opiše svojo težko socialno situacijo, ki se kaže v tem, da je trenutno brez zaposlitve, da preživljata skupaj z ženo 10 letnega šoloobveznega otroka, ter da ženini dohodki zadoščajo komaj za preživetje, stroške elektrike, ogrevanja, oblačil in obutve pa krijejo njegovi starši, pri katerih z ženo živita.

Pritožba ni utemeljena.

Napačno je stališče pritožnika, da bi ga prvostopno sodišče moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvati k dopolnitvi njegove vloge.

Takšna dolžnost sodišča v skladu s 108. čl. ZPP obstaja, kadar je vloga vložnika nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba za obravnavanje. V konkretnem primeru pa je bil pritožnikov predlog za odlog izvršbe povsem razumljiv in sposoben za obravnavanje.

Prvostopno sodišče ga je zavrnilo, ker pritožnik v skladu z 71. čl. ZIZ ni izkazal zakonskih pogojev za odlog izvršbe. Zato so trditve pritožnika, da je prvostopno sodišče kršilo določbe ZPP glede možnosti dopolnitve nepopolne vloge, neutemeljene.

Pritožnik je kot razlog za odlog izvršbe navedel svojo težko finančno situacijo in pripravljenost prostovoljnega poplačila terjatve čez šest mesecev, ko naj bi se redno zaposlil. Po oceni sodišča druge stopnje je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zgolj pripravljenost dolžnika na prostovoljno poravnanje obveznosti ne predstavlja upravičenega razloga za odlog izvršbe.

Sodišče druge stopnje sicer razume težko finančno situacijo dolžnika, vendar se strinja s sodiščem prve stopnje, da denarna stiska ni zakonski razlog za odlog izvršbe v smislu 71. čl. ZIZ. Življenjski minimum dolžnika varuje ZIZ na drug način, in sicer z določbami o oprostitvi in omejitvi izvršbe.

Zato je sodišče druge stopnje v skladu s 365/2 čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.