Jedro

V obravnavni zadevi ni sporno, da tožnica lastne pobude za začetek predhodnega postopka javno-zasebnega partnerstva ni podala, niti ni prejela vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Da bi bilo mogoče začeti predhodni postopek še na kakšen drug način (na primer z izdelavo investicijskega elaborata), iz določb ZJZP ne izhaja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničino vlogo za operacijo „Energetska sanacija OŠ ... V obrazložitvi navaja, da je 2. 9. 2016 v Uradnem listu RS št. 58/2016 objavila Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin (oznaka JOB_2016) v okviru „Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020“, prednostne osi 4 “Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja“, tematskega cilja 4 “Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih“, prednostne naložbe 4.1 “Spodbujanje energetske učinkovitosti pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju“ specifičnega cilja 1 “Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju“ (v nadaljevanju Javni razpis). Tožnica je 12. 1. 2017 podala vlogo za operacijo “Energetska sanacija OŠ ...“, za katero je toženka ugotovila, da ne izpolnjuje razpisnega pogoja o izvedbi predhodnega postopka ugotavljanja primernosti javno-zasebnega partnerstva po 31. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP), določenega v 6.1. točki Javnega razpisa. Sklicuje se na obrazec št. 4, ki ga je izpolnila tožnica, v katerem je izjavila, da je izpeljala predhodni postopek po 31. členu ZJZP oz. da v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 34. člena tega zakona ni dolžna izvesti predhodnega postopka. Tako iz določb Javnega razpisa, kot iz odgovora na vprašanja, ki predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije, izhaja, da je ob upoštevanju načela enakopravne obravnave test javno-zasebnega partnerstva potreben za vsako prijavo, ne glede na dejstvo, da zaradi vrednosti operacije nekateri vlagatelji ne izpolnjujejo pogojev za izvedbo operacije po javno-zasebnem partnerstvu in jo lahko izvedejo po postopku objave javnega naročila. Sklicuje se tudi na mnenje Ministrstva za finance z dne 30. 3. 2017, iz katerega izhaja, da tožnica ni izvedla predhodnega postopka in tako ni izpolnila pogojev za sodelovanje na javnem razpisu.

2. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je k vlogi na javni razpis predložila vsa zahtevana dokazila in da je izpolnila vse zahtevane razpisne pogoje, vključno z izvedbo predhodnega postopka v skladu z določbami ZJZP. Sklicuje se na namen predhodnega postopka, kot je opredeljen v drugem odstavku 31. člena ZJZP, iz katerega izhaja, da je bistveni element predhodnega postopka izdelava investicijskega elaborata, ki je podlaga za sprejem odločitve o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva. V konkretnem primeru je bila s tem namenom pripravljena ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva “Energetska sanacija OŠ ...“ z oktobra 2016, v okviru katere je bilo ugotovljeno, da pogoji za izvedbo projekta in sklenitev javno-zasebnega partnerstva niso bili podani. Z navedenim je bil zaključen predhodni postopek v okviru predmetnega projekta, kot dokazilo k vlogi pa priložena omenjena ocena. Sklicuje se na tretji odstavek 32. člena ZJZP, ki dopušča možnost, da se poziv promotorjem izvede pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu ali po njenem sprejemu. Posledično je javnemu partnerju dana možnost, da primarno sam preveri ekonomske, finančne in ostale aspekte posameznega projekta in s tem dobi vpogled v tiste aspekte projekta, ki bi lahko pomenili podlago za njegovo privlačnost za zasebna vlaganja. Kolikor so ti aspekti neustrezni, lahko javni partner že v tej točki sprejme odločitev o zaključku postopka. Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS št. 32/07, v nadaljevanju Pravilnik) sicer po svoji vsebini res predvideva, da se v oceni izvedljivosti primerja investicijska dokumentacija in dokumentacija, ki jo mora predložiti zainteresirana oseba, vendar iz njegove vsebine nikjer ne izhaja, da bi javni partner predhodno moral od zainteresirane osebe pridobiti predmetno dokumentacijo. Pravilnik je podzakonski predpis, ki ne ureja vsebine samega predhodnega postopka in glede nje veljajo določila ZJZP. Sklicuje se še na 34. člen ZJZP in navaja, da v kolikor javni partner z oceno izvedljivosti javno-zasebnega partnerstva že sam predhodno ugotovi, da ni podanih elementov, ki bi izkazovali možnosti izvedbe projekta v okviru javno-zasebnega partnerstva, se lahko v tej točki predhodni postopek zaključi. Zato je obrazložitev toženke, da naj tožnica ne bi izvedla predhodnega postopka v skladu z določbami ZJZP, neutemeljena. V obrazcu št. 4 je bila zato dana pravilna izjava, da je bil izpeljan predhodni postopek po 31. členu ZJZP, temu skladna pa je tudi izjava v obrazcu št. 2, da se operacija ne izvaja kot izjema pri 34. členu ZJZP. Vlogi pa je bilo priloženo tudi ustrezno dokazilo, to je ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti nasprotuje tožbenim navedbam in navaja razloge, zakaj meni, da je tožba neutemeljena, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit. Predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V zadevi je sporno, ali je tožnica izpolnila pogoj iz 6.1. točke Javnega razpisa, ki se nanaša na izkazovanje možnosti za financiranje z energetskim pogodbenikom, ki določa, da mora vlagatelj izkazati, da je bil za operacijo izveden predhodni postopek ugotavljanja primernosti JZP (javno-zasebnega partnerstva) s pripadajočo dokumentacijo (v skladu z 31. členom ZJZP). Kot zahtevano dokazilo za izkazovanje navedenega pogoja Javni razpis v isti točki določa oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva.

6. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnica izpolnitve navedenega pogoja ni izkazala.

7. Že iz besedila navedenega pogoja Javnega razpisa je očitno, da mora vsak vlagatelj za njegovo izpolnitev izkazati, da je v skladu z določili ZJZP izvedel predhodni postopek.

8. Iz prvega odstavka 34. člena ZJZP izhaja, da lahko javni partner začne predhodni postopek na lastno pobudo (na primer s pozivom promotorjem k podaji vlog) ali na podlagi vloge promotorja o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva.

9. V obravnavni zadevi ni sporno, da tožnica lastne pobude za začetek predhodnega postopka javno-zasebnega partnerstva ni podala, niti ni prejela vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Da bi bilo mogoče začeti predhodni postopek še na kakšen drug način (na primer z izdelavo investicijskega elaborata), iz določb ZJZP ne izhaja.

10. Navedeno pomeni, da za začetek predhodnega postopka po ZJZP v obravnavnem primeru pogoji niso bili izkazani, kar posledično pomeni, da predhodni postopek tudi ni mogel biti izveden. Namreč, že po naravi stvari postopek, ki niti ni bil začet, tudi ne more biti izveden. Zato pogoj izvedenega predhodnega postopka primernosti javno zasebnega partnerstva s pripadajočo dokumentacijo iz 6.1. točke Javnega razpisa v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča ni izpolnjen. Ugovor tožnice, da je izpolnila vse razpisane pogoje, vključno z izvedbo predhodnega postopka v skladu z določbami ZJZP, zato ni utemeljen.

11. Zakaj se je tožnica odločila, da predhodnega postopka v skladu z določbami ZJZP ne bo začela (v obravnavnem primeru se tožnica sklicuje na Oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva „Energetska sanacija OŠ ...“ iz oktobra 2016), ni bistveno.

12. Povedano drugače, v zadevi je bistveno le, da tožnica s tem, ko predhodnega postopka po določilih ZJZP ni izvedla, kar je predhodno pojasnjeno, ni izpolnila pogoja iz Javnega razpisa. Kakšen bi bil rezultat izvedenega predhodnega postopka, torej ali bi prišlo do ugotovitve o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (v tem primeru bi javni partner sprejel odločitev o izvedbi projekta javno zasebnega partnerstva), ali ne (v tem primeru bi javni partner sprejel odločitev o zaključku postopka), ni bistveno.

13. Na drugačno odločitev na more vplivati sklicevanje tožnice na tretji odstavek 32. člena ZJZP, ki določa, da se poziv morebitnim promotorjem k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva lahko poda še pred sprejetjem odločitve o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena tega zakona. Prav tako na drugačno odločitev ne more vplivati sklicevanje na namen predhodnega postopka, ki izhaja iz prvega odstavka 31. člena ZJZP, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je bistven element predhodnega postopka izdelava investicijskega elaborata. Navedeni določbi se nanaša na že začete predhodne postopke, za kar pa v obravnavnem primeru, kot rečeno, ne gre. Če se je tožnica na podlagi Ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva „Energetska sanacija OŠ ...“ iz oktobra 2016 (torej preden je bil predmetni Javni razpis sploh objavljen) odločila, da predhodnega postopka v skladu z določbami ZJZP ne bo začela, torej da ne bo dala pobude za začetek predhodnega postopka, pač ni izpolnila pogoja predhodno izvedenega predhodnega postopka iz 6.1. točke Javnega razpisa. Takšna odločitev tožnice pa ne pomeni odločitve o zaključku predhodnega postopka, kot napačno navaja tožnica v tožbi. Kot že večkrat povedano, v obravnavanem primeru predhodni postopek skladno z ZJZP ni bil začet, zato tudi ne more biti zaključen.

14. Poleg tega iz Pravilnika izhaja, da se ocena upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva opravi s primerjavo dokumentacije, ki jo javni partner pripravi v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/06) in dokumentacijo, ki jo mora predložiti zainteresirana oseba. V obravnavanem primeru ni sporno, da Ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva „Energetska sanacija OŠ ...“ iz oktobra 2016 ni bila izdelana na podlagi primerjave dokumentacije javnega partnerja z dokumentacijo zainteresirane osebe. Zato tudi, če bi bil predhodni postopek po ZJZP začet, ne bi mogla biti zakonita podlaga za ugotovitev o neupravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva in ne bi pomenila dokazila, kot ga zahteva 6.1. točka javnega razpisa.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.