Jedro

Med strankama ni sporno, da tožnik ni oseba, ki je vložila prijavo na strokovni izpit v zvezi s čimer je vložena predmetna tožba zaradi molka organa. Tožnik obenem tudi ne zatrjuje in ne izkazuje, da mu je bil v upravnem postopku priznan status stranskega udeleženca.

Ker tožnik v obravnavanem upravnem postopku ni bil udeležen kot stranka ali kot stranski udeleženec in ker izkazuje zgolj dejanski interes za tožbo zaradi molka organa, sodišče zaključuje, da ne more biti stranka v tem upravnem sporu, zato je njegovo tožbo, na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa na podlagi 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da sta na Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju ministrstvo) pri njem zaposlena A. A. in B. B. dne 5. 9. 2018 vložila prijavi na strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta (geoloških del) in tehničnega vodjo rudarskih del (vodenje geološke službe) oziroma na izpit za odgovornega projektanta in tehničnega vodjo rudarskih del, na podlagi 111. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanj ZRud-1) in Pravilnika o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Uradni list SRS, št. 14/76 in 16/89, v nadaljevanju Pravilnik). Do datuma vložitve predmetne tožbe tožena stranka še ni izdala nobenega akta, s katerim bi odločila o prijavah A. A. in B .B. na strokovni izpit. Tožnik meni, da ima pravni interes za predmetno tožbo, saj bi v primeru omogočenja opravljanja navedenih strokovnih izpitov, po opravljenem izpitu oba za tožnika, kot pravno osebo pri kateri sta zaposlena, izvajala dela v teh vlogah. Tožena stranka s svojim ravnanjem omejuje tožnika pri njegovem delovanju. Zaradi njene pasivnosti tožniku nastaja škoda, saj na trgu ne more opravljati del, za katera se skladno z ZRud-1 zahteva ustrezna strokovna usposobljenost in opravljen strokovni izpit v rudarstvu. Stroški in izgubljeni dobiček se iz dneva v dan večajo, kar predstavlja za tožnika veliko breme. Zato tožnik od sodišča zahteva, da samo odloči o njeni pravici, da se pri njej zaposlena A. A. in B. B. upravičena do pridobitve pravice opravljati strokovni izpit. Podrejeno predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da nemudoma izda upravni akt o prijavi A. A. in B. B. z dne 5. 9. 2018 ter ji naloži povrnitev stroškov postopka tožnika.

2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo izpostavlja, da Pravilnik v prvem odstavku 117. člena določa, da prijavo na strokovni izpit vloži delavec, ki je tudi edina stranka postopka. Tožnik ne nastopa kot stranka v zadevah opravljanja stokovnih izpitov A. A. in B. B., saj tovrstne izpite opravljajo fizične in ne pravne osebe. Zato meni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo.

3. Tožba ni dovoljena.

4. V obravanvani zadevi med strankama ni sporno, da tožnik ni oseba, ki je vložila prijavi na strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta (geoloških del) in tehničnega vodjo rudarskih del (vodenje geološke službe) oziroma na izpit za odgovornega projektanta in tehničnega vodjo rudarskih del. 5. V upravnem sporu je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Status strake v upravnem sporu je torej pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe pa ne zadošča le zatrjevanje posebnega dejanskega interesa.

6. Enako pravilo velja tudi v primeru tožbe zaradi molka organa, saj lahko tako tožbo uspešno vloži le oseba, ki je imela položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku, kar sta sicer A. A. in B. B. tudi naredila. Takega položaja pa tožnik v obravnavanem primeru ni imel. Med strankama namreč ni sporno, da tožnik ni oseba, ki je vložila prijavo na strokovni izpit v zvezi s čimer je vložena predmetna tožba zaradi molka organa. Tožnik obenem tudi ne zatrjuje in ne izkazuje, da mu je bil v upravnem postopku priznan status stranskega udeleženca.

7. Ker tožnik v obravnavanem upravnem postopku ni bil udeležen kot stranka ali kot stranski udeleženec in ker izkazuje zgolj dejanski interes za tožbo zaradi molka organa, sodišče zaključuje, da ne more biti stranka v tem upravnem sporu, zato je njegovo tožbo, na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

8. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.