Jedro

Ker so bili stroški vzdrževanja posestva, ki predstavlja posebno stečajno maso, vključeni v pravnomočen predračun stroškov stečajnega postopka, v fazi odločanja o razdelitvi posebne razdelitvene mase ni več mogoče presojati potrebnosti in koristnosti teh stroškov. To velja tudi za že nastale tekoče stroške stečajnega postopka, za izplačilo katerih upravitelj ni potreboval soglasja sodišča po drugem odstavku 357. člena ZFPPIPP. Gre za pristojnost in odgovornost stečajnega upravitelja. Ker pa je predračun stroškov stečajnega postopka zgolj okvir predvidenih stroškov, mora stečajno sodišče preveriti, ali so navedeni stroški dejansko nastali. To zahteva, da upravitelj v predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase utemelji temelj in višino dejansko nastalih stroškov. Zgolj sklicevanje na pravnomočen predračun stroškov stečajnega postopka temu ne zadosti, saj ta predstavlja le oceno bodočih stroškov.

Tudi potni stroški upravitelja so lahko v predračunu stroškov stečajnega postopka predvideni le okvirno, v predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa jih je potrebno specificirati glede na namen in po višini, tako da je mogoče preveriti, ali gre za dejansko nastale potne stroške upravitelja, ki se nanašajo na posebno stečajno maso.

Čeprav bo celoten znesek posebne razdelitvene mase, po odbitju stroškov, prejel samo en upnik, mora upravitelj narediti obračun njegove terjatve. Izračunati mora obresti in upoštevati pravila o vračunavanju izpolnitve. V nasprotnem primeru je napačen znesek preostale upnikove terjatve, ki ostane neplačan; ta znesek pa je pomemben, saj se bo poplačal kot nezavarovana terjatev iz splošne stečajne mase (sedmi odstavek 371. člena ZFPPIPP) oziroma bo naložen dolžniku po koncu postopka osebnega stečaja, če mu obveznosti niso odpuščene.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se v točkah I.1.1., II.2. in III. razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora upnikov A. A. in B. B. (točka I.1.1. izreka) in zavrglo ugovor SDH d. o. o. (točka I.1.2. izreka). Odločilo je, da se opravi razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 12. 9. 2024, ki je sestavni del tega sklepa (točka II.2. izreka) in ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko upravitelja ter odmerilo sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 4.644,45 EUR z DDV (III. točka izreka).

2.Zoper sklep sta se pritožila upnika A. A. in B. B. (v nadaljevanju: upnika). Zahtevata priznanje njunih ugovorov in spremembo razdelitve posebne razdelitvene mase. Načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase sta ugovarjala zaradi napačne višine stroškov in posledično očitne prenizke višine razpoložljivega dela posebne stečajne mase, ki se razdeli upniku B. B. Oporekata priznanju stroškov, ki temeljijo na ponarejeni Pogodbi o upravljanju z družbo C. d. o. o., ker stroški dejansko niso nastali. Storitve te družbe, obračunane mesečno 4.880,00 EUR, niso bile potrebne (prevzeli so jih najemniki) in ne izvedene. Zato jih je sodišče nepravilno priznalo v breme stečajne mase, ni pa prištelo zneska prihodkov od najemnin. Pogodba o upravljanju je antidatirana (sestavljena 6. 4. 2022, opremljena pa z datumom 8. 1. 2018) in nična, ker upravitelj zanjo ni dobil soglasja stečajnega sodišča. Stečajni upravitelj je od leta 2018 naprej sodišču posredoval lažne podatke, zoper njega in direktorja družbe C. d. o. o., je uvedena tudi kazenska preiskava. Upnika nadalje ugovarjata potnim stroškom stečajnega upravitelja in obračunu terjatve, ki ne upošteva zakonskih zamudnih obresti in pravil o vračunavanju izpolnitve.

3.Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbi poudaril, da svoje delo opravlja zakonito in v korist upnikov. Predlog za njegovo razrešitev je bil zavrnjen, ravno tako je bila zavrnjena uvedba kazenske preiskave.

4.Upnika v pritožbah ne navajata, zoper kateri del sklepa se pritožujeta, iz vsebine pritožb in predloga, naj pritožbeno sodišče prizna njuna ugovora in opravi razdelitev posebne razdelitvene mase po njunem predlogu, pa izhaja, da izpodbijata točko I.1.1. izreka o zavrnitvi njunih ugovorov in točko II.2. izreka, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da se opravi razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 12. 9. 2024, ki je sestavni del tega sklepa (v nadaljevanju: končni načrt). Izpodbijani sklep je sodišče preizkusilo v tem delu, ki je smiselno tudi del, v katerem stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

5.Iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 1. 8. 2014 je razvidno, da sta oba pritožnika upnika stečajnega dolžnika. Njuni pritožbi, ki sta po vsebini identični, sta dovoljeni.

6.Pritožbi sta utemeljeni.

7.Posebna razdelitvena masa je opredeljena v 226. členu ZFPPIPP. Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP). Med slednjimi so tudi stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja od začetka stečaja do njegove prodaje (elektrika, stavbno zemljišče, komunalni prispevki, voda, parkirnina in podobno), zmanjšani za morebitne prejete najemnine v zvezi s predmetnim premoženjem (6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Kot izhaja iz 63. strani Poročevalca Državnega zbora k noveli ZFPPIPP-E, s katero je bila dodana ta določba, je bilo zaradi jasnosti obremenitve z navedenimi stroški, ki morajo nujno bremeniti posebno stečajno maso, jasno določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnine. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem (za čas oddaje v najem po začetku stečaja).

O stroških upravljanja

8.Bistveni del pritožb se nanaša na izjemno visoke stroške upravljanja posestva ...., ki naj bi ga izvajala družba C. d. o. o., katere edina družbenica je stečajna upraviteljica D. D., poslovodja pa njen mož E. E. V končnem načrtu so bili upoštevani v višini 344.040,00 EUR. Pritožnika tem stroškom oporekata, ker naj bi bila pogodba antidatirana, nična, storitve pa dejansko neizvedene.

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili stroški upravljanja posestva skladno s 356. členom ZFPPIPP vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka po pravnomočnem sklepu o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 12. 1. 2018 in pravnomočnem sklepu o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 8. 4. 2020. Na tej podlagi so bili stroški tudi že plačani. Res je, da sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). Vendar to ni potrebno za plačilo stroškov iz 1. in 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP v znesku, v katerem so vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka (drugi odstavek 357. člena ZFPPIPP). Na stroške upravljanja se nanaša 2. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

10.Stroški v zvezi z upravljanjem premoženja, ki predstavlja posebno stečajno maso, se morajo pri izdelavi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase upoštevati tako, da se odštejejo od denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšani za morebitne prejete najemnine v zvezi s predmetnim premoženjem (tretji in četrti odstavek 226. člena ZFPPIPP).

11.Upravitelj je stroške družbi C. d. o. o., izplačal na podlagi dveh pravnomočnih sklepov o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka in v povezavi z drugim odstavkom 357. člena ZFPPIPP. Pravilna je sicer presoja sodišča prve stopnje, da vprašanje (ne)utemeljenosti nastanka teh stroškov družbi C. d. o. o., ni in ne more biti predmet presoje v postopku razdelitve posebne stečajne mase. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločitev o teh stroških ni pomembno, ali je bila oddaja posestva v upravljanje družbi C. d. o. o., potrebna in nujna za vodenje stečajnega postopka. V tej fazi postopka se namreč ne presoja več potrebnost in koristnost teh stroškov (ker so bili vključeni v predračun stroškov). Odločitev o tem, ali oddati posestvo v upravljanje, spada v pristojnost stečajnega upravitelja. Upravitelj je moral pri tem ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti (drugi odstavek 98. člena ZFPPIPP). Če upravitelj pri konkretni odločitvi za angažiranje družbe C. d. o. o., za vzdrževanje posestva ni tako ravnal, je upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo je povzročil s kršitvijo svojih obveznosti. Ni pa slednje podlaga za neupoštevanje že nastalih stroškov stečajnega postopka.

12.Vendar pa mora sodišče preveriti, ali so navedeni stroški nastali. Ker gre pri predračunu stroškov stečajnega postopka zgolj za oceno predvidenih stroškov, je potrebno utemeljiti dejansko nastale stroške. Naveden mora biti temelj nastanka teh stroškov, višina pa tako, da jo bo mogoče preizkusiti (najmanj časovno obdobje vzdrževanja in ceno na enoto). Predloga načrta upravitelja in posledično izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri postavki vzdrževanje upravitelj navaja le skupni znesek 344.040,00 EUR z opombo „dejanski stroški (pravnomočno potrjen predračun stroškov)“. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog (1. in 2. odstavek 294. člena ZFPPIPP), predstavlja le okvir teh stroškov. Sodna praksa se je tako izrekla, da zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Potrjen predračun stroškov stečajnega postopka ni podlaga nastanka teh stroškov, kot navaja upravitelj v predlogu načrta in končnem načrtu. Je samo okoliščina, da za izplačilo teh stroškov, glede na določbo drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP ni bilo potrebno soglasje stečajnega sodišča. V predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase mora zato upravitelj navesti dejansko podlago nastanka stroškov vzdrževanja in te specificirati tako, da bo jasno, na kakšni podlagi in kdaj so ti stroški nastali ter v kolikšni višini (ne samo kdaj so bili izplačani, pri čemer niti ni šlo za sprotna – mesečna izplačila). Glede na posebne okoliščine konkretnega primera zgolj z navedbo skupnega zneska vzdrževanja 344.040,00 EUR sodišču in nasprotni stranki ni omogočen preizkus, ali so navedeni stroški nastali in na kakšni dejanski podlagi. V načrtu se upravitelj neupravičeno sklicuje zgolj na pravnomočno potrjen predračun stroškov, čeprav ta dejanskih stroškov ne določa in jih tudi ne potrjuje. Upravitelj je tisti, ki je v okviru svojih pristojnosti in na lastno odgovornost sklenil pogodbo z družbo C. d. o. o., in se sedaj v predlogu načrta (in končnem načrtu) neutemeljeno sklicuje zgolj na s strani sodišča potrjen predračun stroškov stečajnega postopka. Dejstvo, da so bili stroški v zvezi z upravljanjem posestva ... vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, pomeni samo, da upravitelj za njihovo izplačilo ni potreboval soglasja stečajnega sodišča. Je pa za nastanek teh stroškov bila potrebna sklenitev pogodbe, pri čemer je moral upravitelj ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo in tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki so mu vodilo (98. člen ZFPPIPP). Upravitelj je za svoje odločitve (odškodninsko) odgovoren, česar se ne more razbremeniti s tem, da odgovornost za svoje odločitve prevali na sodišče, sklicujoč se na pravnomočno potrjen predračun stroškov.

13.Iz stečajnega spisa je razvidno, da je upravitelj v predlogu spremembe predračuna stroškov z dne 9. 1. 2018 navedel, da je okvirna cena mesečnega vzdrževanja 4.000,00 EUR, da je mesečne stroške trenutno nemogoče natančno planirati, da pa bo izvajal aktivnosti, da bi bili le-ti kar se da nižji. Ker za izplačila družbi C. d. o. o., za sporno vzdrževanje skladno z drugim odstavkom 357. člena ZFPPIPP ni bilo pridobljeno soglasje sodišča, gre pa za visoke stroške, ki bistveno posegajo v posebno stečajno maso, morajo biti dejanski stroški vzdrževanja v predlogu načrta razdelitve posebne stečajne mase jasno specificirani tako, da je omogočen njihov preizkus. Ne zadošča zgolj sklicevanje upravitelja na pravnomočno potrjen predračun stroškov, saj ta opredeljuje zgolj okvir predvidenih stroškov, ne pa dejansko nastale stroške. Stroški, ki se poplačujejo iz stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, ki obremenjujejo posebno stečajno maso. Še posebej je to pomembno v primeru tako visokih stroškov, ki bistveno posegajo v razdelitveno maso.

14.Glede na posebne okoliščine konkretnega primera, ko so se (izjemno visoki) stroški izplačevali brez soglasja sodišča, na podlagi predračuna stroškov stečajnega postopka, v katerem so bili navedeni zgolj okvirno predvideni stroški, upravitelj pa tedaj sodišču pogodbe z izvajalcem ni predložil in o njej ni poročal v svojih poročilih, mora sodišče opraviti preizkus temelja opravljenih izplačil. V nasprotnem primeru bi bila vloga stečajnega sodišča izvotljena. Vendar pa to v konkretnem primeru pomeni zgolj presojo, ali (in kdaj) je bila pogodba sklenjena, čas trajanja pogodbe in preverbo opravljenih izplačil s pogodbo. Sama primernost (potrebnost, koristnost) teh stroškov pa se v tej fazi stečajnega postopka ne more več presojati, saj stečajni postopek temu ni namenjen. Gre za presojo upravitelja, ki je za to tudi (odškodninsko) odgovoren.

Glede potnih stroškov upravitelja

15.Pritožnika oporekata priznanim potnim stroškom upravitelja 29-krat od 2014 do 2017 in 97-krat od 2018 dalje, ker niso dokazani. Navajata, da upravitelj ni nadziral oskrbnika in ni nikoli obiskal posestva na ...., zato tudi ni videl konj F. F. na posestvu. Pritožnika sta iz teh razlogov ugovarjala že načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase, sodišče prve stopnje pa se v izpodbijanem sklepu o tem ugovoru ni opredelilo (tako kot tudi ne upravitelj v svojem odgovoru na ugovor). V tem delu izpodbijani sklep nima razlogov, zaradi česar je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

16.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj v načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase navedel strošek 10.788,36 EUR - dejanski stroški (do dne 29.10.2019 v polovičnem znesku - hiša in ranč; naprej v celotnem znesku – ranč), ki mu v nadaljevanju sledi tabela potnih nalogov, zgolj z datumi in zneski. Upravitelj se v svojem odgovoru na ugovor z ničemer ni opredelil do ugovornih navedb upnikov v tem delu. Ni pojasnil, katera potovanja so bila to, s kakšnim namenom in ali so bila v zvezi s posebno stečajno maso (ob tem, da je hkrati zatrjeval, da je posestvo upravljala družba C. d. o. o., katere zakoniti zastopnik je bil tudi kontaktna oseba za oglede). Pritožba pravilno navaja, da zgolj izpis seznama potnih nalogov še ne potrjuje upravičenosti tega stroška, in to v zvezi s predmetno posebno stečajno maso (in ne morebiti v zvezi s splošno stečajno maso, katere stroški ne morejo bremeni ločitvenega upnika).

17.V konkretnem primeru so bili potni stroški upravitelja (enako kot prej obravnavani stroški upravljanja posestva) vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, in sicer med tekočimi stroški stečajnega postopka. Potni stroški so v predračunu stroškov le okvirno predvideni in se plačajo glede na konkretno potrebo, če nastanejo in v odvisnosti od razdalje. V zvezi z ugovornimi navedbami upnikov sodišče prve stopnje ni obrazložilo, da gre za dejansko nastale potne stroške upravitelja, ki se nanašajo na posebno stečajno maso. Ni dopustno, da bi se (eno ali več) posebnih stečajnih mas obremenjevalo z vsemi potnimi stroški stečajnega upravitelja, hkrati pa obstaja še splošna stečajna masa. Upravitelj mora zato utemeljiti, za katere potne stroške gre.

Glede obračuna terjatve

18.V konkretnem primeru posebna razdelitvena masa ne zadošča za poplačilo terjatve ločitvenega upnika. Upnika v pritožbi utemeljeno grajata, da upravitelj ni obračunal obresti upnikove terjatve, posledično je napačen znesek neplačane upnikove terjatve. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Pritožnika namreč utemeljeno opozarjata, da upravitelj in posledično sodišče v izpodbijanem sklepu nista obračunala obresti upnikove terjatve in delno plačilo upoštevala skladno s pravili o vračunavanju izpolnitve, ampak sta znesek plačila enostavno odštela od glavnice upnikove terjatve. Pritožbeno sodišče temu pritrjuje. Oznaka »spp« sicer jasno kaže, da se pri posameznem znesku upoštevajo tudi obresti, vendar tega ni pri znesku izplačila in posledično je napačen izračun zneska preostanka upnikove terjatve. Ta se bo poplačala kot nezavarovana terjatev iz splošne stečajne mase (sedmi odstavek 371. člena ZFPPIPP) oziroma bo naložena dolžniku po koncu postopka osebnega stečaja (glede na to, da dolžniku obveznosti niso odpuščene). Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase dolžnika v osebnem stečaju, namreč ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavlja tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (drugače je določeno v primeru, če so dolžniku obveznosti odpuščene). Zato je pomemben ne samo znesek, ki se upniku plača iz posebne razdelitvene mase, ampak tudi znesek preostale upnikove terjatve, ki ostane neplačan. Ta znesek bo namreč predmet nadaljnje delitve splošne stečajne mase in v končni fazi v primeru neodpusta dolga naložen v plačilo dolžniku po koncu postopka osebnega stečaja. Iz končnega načrta izhaja, da je sodišče prve stopnje pri razdelitvi upoštevalo upnikovo terjatev v višini 318.622,01 EUR spp, ob upoštevanju zneska terjatve, ki se plača v višini 122.253,46 EUR pa navedlo znesek terjatve (z ločitveno pravico), ki ostane neplačan 196.368,55 EUR spp. Navedeno pomeni, da je upravitelj znesek plačila odštel od glavnice, pri čemer je navedel, da ostane neplačan preostali znesek glavnice spp. Takšen izračun ne upošteva obresti, ki do te razdelitve tečejo tudi od plačanega zneska terjatve, niti niso spoštovana pravila o vračunavanju izpolnitve, ki jih določa Obligacijski zakonik (OZ). Ta v 288. členu izrecno določa, da če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Glede na navedeno ima upnik pravico, da od prejetega plačila najprej poplača zamudne obresti, preostanek pa nameni plačilu glavnice, posledično pa od neplačanega dela glavnice tečejo zamudne obresti. Po drugi strani upravitelj nima enostranskega upravičenja, da bi brez soglasja upnika plačilo po lastni diskreciji namenil najprej terjatvi iz naslova glavnice.

19.Drži sicer navedba sodišča prve stopnje, da ta ugovor ne vpliva na izvršitev razdelitve posebne razdelitvene mase, ker celoten znesek posebne razdelitvene mase v vsakem primeru prejme samo upnik B. B. Vendar pa končni načrt skladno z določbo 6. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP navaja tudi znesek terjatve, ki ostane neplačan v višini 196.368,55 EUR spp. Ta znesek pa je v izpodbijanem sklepu oziroma končnem načrtu, ki je njegov sestavni del, napačen, kajti oznaka „spp“ v tem primeru vključuje zakonske zamudne obresti zgolj od zneska 196.368,55 EUR, nikjer pa niso upoštevane obresti od zneska glavnice 122.253,46 EUR, ker obračun upnikove terjatve ni bil narejen, spoštovana pa tudi niso pravila OZ o vračunavanju izpolnitve.

Glede ostalih pritožbenih razlogov

20.Na dražbi so bile prodane tudi premičnine - oprema in vino v kleti (buteljke). Pritožnika neutemeljeno navajata, da kupnina za te premične stvari predstavlja posebno stečajno maso. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo s tem, da ta kupnina ni predmet razdelitve obravnavane posebne razdelitvene mase. Upnika namreč na premičninah nimata priznane ločitvene pravice, kar izhaja iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 1. 8. 2024. V navedenem posodobljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 1. 8. 2024 je namreč jasno, da je upravitelj prerekal prijavljeno ločitveno pravico upnika pod zaporedno številko 1 na premičnih stvareh. Pritožnika ne prerekata, da upnik v roku 30 dni ni vložil tožbe na ugotovitev prerekane ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče ne more slediti navedbi pritožbe, da se upravitelj o ločitveni pravici na premičninah ni izjavil, saj iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 1. 8. 2024 jasno izhaja, da je ločitveno pravico (pod točko 3) prerekal upravitelj. To potrjuje tudi sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne dne 25. 3. 2015, s katerim je sodišče med drugim odločilo, da se o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 17. 3. 2015, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. V tem seznamu pa je izrecno navedeno, da upravitelj v celoti prereka ločitveno pravico, navedeno v točki 3 upnika A. A., v tej točki pa je navedeno, da je upnik prijavil ločitveno pravico na premičnih stvareh, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje.

21.Stroški upravljanja, tudi posebne stečajne mase (6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), so tekoči stroški stečajnega postopka, ki so se poplačevali ob zapadlosti. Pri izdelavi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa se morajo ti stroški upoštevati tako, da se odštejejo od denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP). Predmet izpodbijanega sklepa je (zgolj) denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP). Ker terjatev, ki naj bi jo imel stečajni upravitelj do družbe C. d. o. o., (zaradi ničnosti pogodbe in neizvedenih storitev upravljanja) ni predmet izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ni kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člen Ustave RS s tem, ko se o tej (domnevni) terjatvi ni izjavilo.

22.Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče k prihodkom prišteti znesek najemnin v višini 11.351,21 EUR. Iz obračuna stroškov končnega načrta je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje od skupnega zneska stroškov odštelo prejete najemnine 29.843,98 EUR. Stroški, ki bremenijo posebno stečajno maso, so se pravilno zmanjšali za prejete najemnine v višini 29.843,98 EUR. Ker so bili stroški višji od prejetih najemnin, s strani pritožnikov zatrjevanega zneska ni bilo mogoče prišteti k prihodkom. V nasprotnem primeru pa se presežek najemnin skladno s sodno prakso ne bi prištel k posebni, ampak splošni razdelitveni masi. Čim je nepremičnina oddana v najem, se zneski najemnin kot civilni plodovi ločijo od glavne stvari in po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico. Za prejete najemnine se lahko po specialni določbi 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP zmanjšajo zgolj stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja od začetka stečaja do njegove prodaje.

23.Večji del pritožbe sicer navaja upraviteljeve kršitve v tem stečajnem postopku. Pritožbeno sodišče ponovno napotuje na določbo 102. člena ZFPPIPP, po kateri je upravitelj upnikom odškodninsko odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti. To pa ne vpliva na izpodbijani sklep, kot je pravilno opozorilo tudi sodišče prve stopnje.

Sklepno

24.V načrtu razdelitve (posebne) stečajne mase morajo biti stroški stečajnega postopka, ki bremenijo to maso, tako jasni in specificirani, da je upnikom omogočen njihov preizkus tako po temelju, kot po višini. V okoliščinah konkretnega primera glede stroškov vzdrževanja (upravljanja) preizkus ni bil omogočen niti prvostopenjskemu sodišču po ugovorih obeh upnikov in upraviteljevih pojasnilih. To je imelo za posledico, da tudi izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Glede potnih stroškov upravitelja se sodišče v izpodbijanem sklepu o ugovornih navedbah sploh ni opredelilo, zaradi česar je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V delu, ki se nanaša na obračun upnikove terjatve pa je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni narejen obračun upnikove terjatve in je posledično naveden napačen znesek preostale – neplačane upnikove terjatve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama upnikov ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ocenilo je, da pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, saj je potrebna dopolnitev načrta razdelitve posebne razdelitvene mase, ki ga pripravi upravitelj, strankam pa je nato potrebno zagotoviti pravico do pravnega sredstva. Ker upravitelj skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP pridobi pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela nadomestila za unovčenje in razdelitev posebne stečajne mase šele, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve, tega pa je pritožbeno sodišče razveljavilo, je posledično razveljavilo tudi sklep o nagradi upravitelja (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

25.V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče upravitelja pozvati k dopolnitvi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase glede stroškovnega dela načrta tako, da bo stroške vzdrževanja posestva in potne stroške upravitelja konkretiziral na način, da jih bo mogoče preizkusiti. Upravitelj mora načrt dopolniti tudi tako, da naredi obračun terjatve ločitvenega upnika, ki se poplača iz posebne razdelitvene mase. Po določbi 6. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP mora upravitelj za vsako terjatev, ki se upošteva pri prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase, navesti tako znesek terjatve, ki se upošteva pri prvi razdelitvi, znesek terjatve, ki se plača ob prvi razdelitvi in znesek terjatve, ki se plača iz splošne razdelitvene mase po sedmem odstavku tega člena. Za pravilen izračun preostanka upnikove terjatve je potrebno obračunati obresti upnikove terjatve, znesek plačila iz posebne razdelitvene mase vračunati po pravilih o vračunavanju izpolnitve ter izračunati razliko, ki predstavlja neplačani znesek upnikove terjatve.

26.Zoper dopolnjeni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase je treba upnikom ponovno omogočiti pravico do ugovora.

-------------------------------

1Prim. sklep VSL Cst 731/2017 z dne 17. 1. 2018.

2Prim. sklep VSL Cst 318/2015 z dne 2. 6. 2015.

3Ni navedeno, da je to znesek brez DDV, kar glede na dejstvo, da je dolžnik fizična oseba pomeni končni strošek za dolžnika.

4Pritožnika utemeljeno opozarjata, da v kolikor bi bila pogodba z družbo C. d. o. o. res sklenjena že 8. 1. 2018, bi upravitelj ob podaji predloga za spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka dne 9. 1. 2019 lahko natančno planiral stroške mesečne vzdrževanja posestva, ne pa da je navedel, da je to nemogoče in se tudi zavezal, da bo izvajal aktivnosti, da bi bili le-ti kar se da nižji.

5Prim. sklep VSL Cst 542/2000 z dne 12. 1. 2021:“...glede stroškov... bo potrebna še dodatna obrazložitev...“.

6Tako tudi sklep VSL Cst 646/2015 z dne 24. 11. 2015.

7Prim. sklep VSRS III Ips 22/2012 z dne 28. 1. 2014 in sklep VSRS III Ips 33/2016 z dne 21. 6. 2016.

8A contrario primeru, ko upravitelj ne predlaga sodišču izdajo soglasja k plačilu stroškov, za katere je sicer takšno soglasje potrebno. Če upravičenec do plačila stroškov meni, da so utemeljeni, lahko zahteva njihovo plačilo le v drugem ustreznem postopku, izven stečaja (npr. sklep VSL Cst 5/2014 z dne 21. 1. 2014 in sklep VSL Cst 525/2015 z dne 9. 9. 2015).

9Tako sklep VSL Cst 555/2020 z dne 6. 1. 2021.

10Zupanc Iztok, Obračun zamudnih obresti pri celotnem plačilu upnikove terjatve v stečaju, Pravna praksa, št. 35-36, 2020, str. 6-8.

11Tako sklep VSL Cst 448/2016 z dne 20. 7. 2016

12Prim. VSL sklep Cst 646/2015 z dne 24. 11. 2015.