Jedro

Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Pomembno je, da imata oba starša dejansko približno enakovredno možnost vplivanja na otrokovo vzgojo in razvoj, kar je mogoče le, če vsak od njiju preživi z otrokom dovolj kakovostnega časa.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep v V. točki izreka razveljavi.

II.Pritožbi nasprotnega udeleženca v preostalem delu, predlagateljičine pa v celoti, se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagateljica in nasprotna udeleženka (v nadaljevanju predlagateljica) ter nasprotni udeleženec in predlagatelj (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) sta starša dveh mladoletnih otrok, A. A. ter B. A.

2.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom staršema oba otroka zaupalo v skupno varstvo in vzgojo, določilo stalno in začasno prebivališče obeh otrok ter njun naslov za vročanje (drugi odstavek I. točke izreka), način izvrševanja skupne vzgoje in varstva (II. in III. točka izreka) ter preživnino (IV. točka izreka). Določilo je še upravičenca do uveljavljanja otroškega dodatka (V. Točka izreka). Glede varstva, vzgoje in stikov ter glede preživnine je predloga zavrnilo v delu, kar sta predlagala udeleženca več ali drugače (VI. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

3.Sklep s pravočasnima pritožbama delno izpodbijata oba udeleženca. Uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Odločitve o zaupanju v skupno varstvo in vzgojo ne izpodbijata. Se pa pritožujeta zoper odločitev glede načina izvrševanja skupne vzgoje in varstva za B. A., predlagateljica še zoper odločitev glede stalnega prebivališča za oba otroka ter glede preživnine za A. A., nasprotni udeleženec pa še zoper določitev upravičenca do uveljavljanja otroškega dodatka. Oba predlagata spremembi izpodbijanih delov odločitve oziroma njihovo razveljavitev, podredno pa razveljavitev z vrnitvijo v nov postopek. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Udeleženca sta podala pritožbena odgovora, v katerih se zavzemata za zavrnitev pritožb.

5.Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena, pritožba predlagateljice pa ni utemeljena.

Glede stalnega prebivališča

6.Sodišče prve stopnje je odločilo, da imata otroka stalno prebivališče in naslov za vročanje na naslovu očeta, začasno prebivališče pa na naslovu matere.

7.Predlagateljica v pritožbi navaja, da je odločitev neobrazložena in zato arbitrarna. Po 3. členu Zakonu o prijavi stalnega prebivališča (očitno prav: 3. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o prijavi prebivališča) je stalno prebivališče naslov, na katerem posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Ker je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pretežno središče življenja otrok pri materi, predlaga, da se stalno prebivališče obeh otrok določi na naslovu matere.

8.Sodišče prve stopnje je utemeljilo, da je odločitvi o določitvi prebivališča botrovala dosedanja ureditev, pri čemer dinamika vezi z naslovom, kjer otroka živita, izhaja tudi iz drugih razlogov izpodbijanega sklepa. Ker je s temi razlogi prvostopnega sodišča moč polemizirati, postopkovni očitek, usmerjen v uveljavljanje kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podan.

9.V primerih, ko sodišče odloči o skupnem varstvu in vzgoji, določi tudi stalno prebivališče (139. člen DZ). Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da sta si oba starša uredila dom, ki otrokoma nudi prostor za učenje in ustvarjanje ter da sta otroka na naslova obeh domov približno enakovredno navezana, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko dosedanje ureditve ni spreminjalo. Kakšne okoliščine, zaradi katere ta odločitev otrokoma ne bi bila v korist, pritožba ne navaja, poleg tega pa tudi iz podatkov spisa ne izhaja.

Glede načina ter izvrševanja skupne vzgoje in varstva

10.Sodišče prve stopnje je način ter izvrševanje skupne vzgoje in varstva določilo za primer, da se starša ne dogovorita drugače. Odločilo je, da B. A. v tednu, ko je oče v dopoldanski izmeni, preživi z njim čas od ponedeljka po koncu šolskih obveznosti do naslednjega ponedeljka zjutraj, z materjo pa ima na torek, četrtek in soboto krajši telefonski stik na način, da oče poskrbi, da se tovrstni stik izvede. V tednu, ko oče dela v popoldanski izmeni, B. A. od ponedeljka po koncu šolskih obveznosti do naslednjega ponedeljka zjutraj preživi z materjo, z očetom pa ima na torek, četrtek in soboto krajši telefonski stik na način, da mati poskrbi, da se tovrstni stik izvede. V tednu, ko oče dela v nočni izmeni, B. A. z očetom preživlja sredo od konca šolskih obveznosti do 20.00 ure ter čas od sobote od 16.00 ure do ponedeljka zjutraj, preostale dni v tednu pa z materjo. V tem tednu je mati dolžna zagotoviti očetu krajši telefonski stik z B. A. na torek in četrtek. Božične in novoletne praznike preživlja B. A. izmenično z vsakim staršem polovico (od 24. 12. do 28. 12. z enim, od 29. 12. do 2. 1. pa z drugim). Izmenjaje vsako šolsko leto preživi pri enem od staršev zimske počitnice, prvomajske počitnice ter jesenske počitnice. Poletne počitnice preživlja strnjeno 14 dni pri enem staršu in 14 dni pri drugem, preostale dni pa se skupna vzgoja in varstvo izvaja tako kot med letom, pri čemer se morata starša najkasneje do 1. 5. tekočega leta dogovoriti za natančne datume preživljanja počitnic.

11.Predlagateljica v pritožbi navaja, da režim stikov v času, ko ima nasprotni udeleženec delo dopoldan in ponoči, ni B. A. v korist. Zanj je škodljiv, saj je sprejet mimo ugotovitev dokaznega postopka. V času prehoda iz nočne v dopoldansko izmeno predlagateljica ne bo imela z B. A. niti enega stika. Tako dolge odsotnosti B. A. ni navajen. Za takšno odločitev sodišče ni navedlo nobenih razlogov. Poleg tega je dokazni postopek pokazal, da predlagateljica pretežno oziroma skoraj izključno skrbi za šolsko delo B. A. (in tudi A. A.), za zdravstvene obveznosti otrok, nudi jima čustveno oporo in bližino, kar je še posebej pomembno pri B. A., saj je pri njem stisko zaznal tudi CSD. Nasprotni udeleženec te skrbi B. A. nikoli ni nudil, ter je tudi sedaj ne oziroma je ta zanemarljiva. Skrbi le za lastne potrebe in interese. Ni naredil ničesar, da bi si organiziral delo na način, ki bi bil "prijazen" do otrok. Drastično zmanjšanje stikov med B. A. in predlagateljico bi B. A. pahnilo v hudo čustveno stisko, posledično pa bi trpelo tudi njegovo šolsko delo. Telefonski stiki, ki so določeni, so "blažev žegen", saj zaradi neodobravanja nasprotnega udeleženca teh evidentno ne bo, "ker so potem same težave". O tem je bilo govora na naroku. Po ureditvi, ki jo je določilo sodišče, ima predlagateljica le en vikend v mesecu. To bo močno poseglo v kvaliteten stik z B. A., saj so stiki v času šole bistveno bolj obremenjeni z učenjem in zato tudi veliko bolj stresni kot v času vikenda. Poleg tega si je sodišče napačno razlagalo B. A. željo, da bi preživel z obema staršema enako časa. B. A. si namreč želi le, da bi se mu nasprotni udeleženec bolj posvetil ter prepoznal njegove potrebe in želje, ne pa da ga prepušča starima staršema. Predlagateljica si je delo in življenje uredila na tak način, da lahko za potrebe in koristi otrok v celoti poskrbi. Predlaga, da se v tednu, ko ima nasprotni udeleženec delo dopoldan in ponoči, izvede stik med B. A. in očetom na torek in četrtek tako, da oče pobere B. A. v šoli in ga ob 19.00 uri pripelje na dom matere. Zaradi konflikta, do katerega je v letu 2023 prišlo pri vprašanju predaje otrok po koncu počitnic, predlaga dopolnitev odločitve glede stikov med počitnicami in prazniki. Tako naj se določi, da se med šolskim letom B. A. prevzame po zaključku šolskega dne, dan pred nastopom počitnic oz. zvečer na dan zaključka dogovorjenega praznika, ter da se vrne zvečer po zaključku zadnjega dne šolskih počitnic oz. dogovorjenega praznika. Za čas poletnih počitnic naj se določi, da se B. A. prevzame zvečer na dan pred nastopom dogovorjenih poletnih počitnic, vrne pa se zvečer na dan zaključka dogovorjenih poletnih počitnic. Ureditev predaje bo preprečila konflikte med udeležencema, kar je gotovo B. A. v korist.

12.Nasprotni udeleženec se v pritožbi zavzema za spremembo v delu, ki se nanaša na preživljanje časa v tednu, ko dela v nočni izmeni. Utemeljuje, da je izhodišče pri obsegu stikov enakost z obema staršema oziroma določitev enakovrednih stikov. B. A. si želi preživeti polovico časa z očetom in polovico z mamo, kar je jasno zapisano v mnenju CSD z dne 5. 2. 2024, enako pa je B. A. pojasnil tudi sodnici v okviru neformalnega razgovora. Otrokovo mnenje mora sodišče upoštevati, saj je po pritožbeno izpostavljenih mednarodnih in nacionalnih pravnih virih in dokumentih otrok osrednji subjekt postopkov, ki se nanašajo na ločitev otroka od staršev. Sodišče ni upoštevalo materialnega prava, B. A. mnenja ter mnenja CSD, čeprav ima to pomembno procesno in vsebinsko težo, pa tudi sodne prakse ne. Nasprotni udeleženec lahko za B. A. ustrezno poskrbi tudi v tednu, ko dela ponoči. Stiki so dve leti brez problemov potekali tudi v času nočnih izmen. B. A. zvečer zaspi, v bližini sta stara starša, zjutraj po prihodu domov nasprotni udeleženec za oba pripravi zajtrk, B. A. gre v šolo in se potem nasprotni udeleženec prebudi, še preden se B. A. vrne iz šole. Predlagateljica je tista, ki ne nudi oziroma niti ne zmore nuditi pomoči za šolo, saj je B. A. z njo od 17. oziroma 18. ure dalje. B. A. dela v šoli predlagateljica sploh ne spremlja - najverjetneje zaradi tega, ker ima na svojem delovnem mestu zelo pogosto povečan obseg dela. Tudi A. A. nekritično opravičuje izostanke od pouka (ta ima že okoli 140 ur opravičenih izostankov in dve negativni oceni pri matematiki). Predlaga, da je B. A. pri predlagateljici v tednu, ko sam dela ponoči, od ponedeljka po zaključku pouka do četrtka zjutraj, pri njem pa od četrtka po pouku do ponedeljka zjutraj. Za primer, da bi obveljala odločitev, da ima stik v tem tednu le na sredo popoldne, naj se določi še najmanj čas od petka po šoli do ponedeljka zjutraj.

13.Sprva gre tudi v zvezi s tem delom odločitve prvostopnega sodišča pojasniti, da predlagateljičin procesni očitek o pomanjkljivosti prvostopne obrazložitve ni utemeljen, ker je sklep moč preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. lena ZPP).

14.Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na mnenje CSD, službene obveznosti staršev in njune dnevne urnike ter predvsem na B. A. željo, da z obema staršema preživlja enakovreden čas, pa tudi na njegov opis, kako je do sedaj preživljal čas z vsakim od njiju. Izhajajoč iz očetovega dela v treh izmenah B. A. torej v treh tednih devetkrat zaporedoma prespi pri očetu ter dvanajstkrat pri mami (v tem času eno sredo popoldne preživi z očetom). Zaradi lažje predstave in odgovora na pritožbene navedbe je v spodnji tabeli prikazana izpodbijana odločitev sodišča glede preživljanja časa pri posameznem staršu ter glede telefonskih stikov po posameznih dnevih glede na očetovo izmensko delo (O - oče, M - mati, t - telefonski stik).

TABELA 1

15.Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Pomembno je, da imata oba starša dejansko približno enakovredno možnost vplivanja na otrokovo vzgojo in razvoj, kar je mogoče le, če vsak od njiju preživi z otrokom dovolj kakovostnega časa.

16.V ospredju določitve časa, ki ga bo B. A. preživel s staršema, mora biti torej B. A. korist. Dejstvo je, da je dosedanji način (izmenjaje dva dni pri enem ter dva dni pri drugem staršu) za B. A. prenaporen. S tem se očitno strinjata tudi pritožnika, saj pravilnosti te prvostopne ugotovitve ne izpodbijata.

17.Po mnenju pritožbenega sodišča kakršnokoli poseganje v prvostopno odločitev na podlagi pritožbenih argumentov ni na mestu, in to niti zaradi bolj enakovrednega preživljanja časa, kot tudi ne zaradi pomoči pri delu za šolo ali zaradi čustvene podpore, pa tudi ne zaradi preprečitve morebitnih konfliktov pri predaji. B. A. je namreč v šoli uspešen ne glede na to, s katerim od staršev preživlja čas, oba starša pa imata primerne starševske kapacitete. Ponovne večkratne selitve zgolj za kratek čas bi bile za B. A. prenaporne. Opozarjanje predlagateljice, da se bo njen obseg preživljanja časa s sinom zmanjšal, ni pravilno, saj je le drugače razporejen. Tudi čas ob koncih tedna B. A. s staršema enakovredno preživi - z vsakim staršem enega konec tedna, tretjega pa pol pri enem, pol pri drugem staršu. Predlog nasprotnega udeleženca, da je B. A. v tednu, ko je nočna izmena, prvo polovico tedna preživel pri mami, drugo pa pri njem, bi prekomerno posegel ravno v preživljanje časa ob koncih tedna, saj bi bil B. A. pri mami v treh tednih le en vikend. Sodišče je ugotovilo, da sta starša izrazila pripravljenost, da bosta v namen izboljšanja komunikacije razmislila o vključitvi v pomoč. Predlaganega prehoda od enega starša k drugemu v času počitnic oziroma praznikov v konkretni zadevi ni potrebno določiti, saj je dovolj jasno, pri kom na določene dneve otrok preživlja čas. Sodišče je namreč ugotovilo, da se starša zavedata, da morata izboljšati medsebojno komunikacijo. Gre pa staršema ponovno predočiti, da vseh vprašanj, ki jih bosta v prihodnosti rešiti v zvezi z otroci, ni moč rešiti le z oblastnim odločanjem. Dobra komunikacija med njima ne bo potrebna le zaradi rešitve logističnih vprašanj, temveč predvsem zaradi stabilnosti obeh otrok, ki zaradi manj konfliktnih situacij ne bosta pod stresom zaradi razpetosti med staršema. Dobra komunikacija bo pripomogla tudi k bolj doslednemu starševstvu, s katerim se otrokom postavijo jasna pravila, rutine in meje, kar pomaga, da se prilagodi novi situaciji. Način, kako starša komunicirata, pa je nenazadnje tudi vzor za otroka, ki ga ponotranji in se ga naučil ter se ga tudi sam poslužuje. Določitev telefonskih stikov je koristna glede na daljša obdobja, ki jih B. A. preživlja z vsakim od staršev. Mnenje predlagateljice, da je določitev te vrste stikov le prazna črka na papirju, samo po sebi ne more utemeljevati njihove nepotrebnosti. Ne le neposredni stik, tudi druge oblike komunikacije namreč dajejo otroku občutek, da je starš, ki ni ob njem, še vedno del njegovega vsakdana. Otrok na tak način dobi pomembno sporočilo, da sta mu oba starša na voljo ter da mu oba lahko dajeta čustveno podporo, kadar jo potrebuje. Glede na to, da torej otrokov občutek slišanosti in varnosti prispeva k trdnejši vezi s staršema, bosta oba starša morala B. A. vzpodbujati, da ohranjanja odnos z njima tudi preko telefonske komunikacije.

Glede preživnine

18.Predlagateljica izpodbija ugotovitev sodišča, da A. A. potrebe mesečno znašajo okvirno 650 EUR. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo strošek inštrukcij zgolj v višini 175 EUR na letni ravni in 14 EUR na mesečni ravni. Pojasnjuje, da je potrebnih vsaj 7 ur inštrukcij mesečno. Strošek vsaj 175 EUR zato nastaja na mesečni ravni. Meni, da bi moral preživninski prispevek nasprotnega udeleženca zato znašati 250 EUR mesečno, in ne 150 EUR, kot je odločilo prvostopno sodišče.

19.Sodišče prve stopnje je v okviru potreb na letni ravni priznalo strošek 7 ur inštrukcij po 25 EUR. V kolikor bodo dejansko na račun inštrukcij nastajali nadaljnji stroški, gre za dodaten občasni večji strošek, ki ni zajet v preživnini. Glede teh stroškov je sodišče prve stopnje v petem odstavku pod IV. točko izreka, ki s pritožbama ni izpodbijan, odločilo, da jih starša krijeta v razmerju 60 % oče in 40 % mati, in sicer na način, da eden od staršev plača strošek v celoti, drugi starš pa mu je svoj delež dolžan povrniti v roku 8 dni od prejema elektronskega obvestila, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Glede določitve upravičenca za uveljavljanje otroškega dodatka

20.V zvezi z odločitvijo prvostopnega sodišča, da pravico do otroškega dodatka uveljavlja mati, nasprotni udeleženec izpostavlja 73. člen ZDSP-1. Ta določa, da se starši v primeru, kadar obdržijo skupno varstvo in vzgojo otroka, sporazumejo, kdo uveljavlja pravico do otroškega dodatka. V kolikor se ne, pa po tej določbi uveljavlja pravico do otroškega dodatka tisti izmed staršev, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

21.Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi se starša sporazumela o tem, da bo otroški dodatek uveljavljala mati, pritožba pravilno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za določitev upravičenca, ker ga določa že zakon. Zato je bilo potrebno zaradi pravilne uporabe materialnega prava odločitev pod V. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP, 366. člen in 355. člen ZPP).

22.Ostali pritožbeni razlogi, ki sta jih uveljavljali pritožbi, niso podani. Ni podana niti kakšna od kršitev, na katere se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato sta pritožba predlagateljice ter preostali del pritožbe nasprotnega udeleženca neutemeljeni. Tako ju je bilo potrebno zavrniti in v še izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu sklep prvostopnega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

23.O stroških v postopkih za ureditev družinskih razmerij sodišče odloča po prostem preudarku. Ker kakšnih razlogov za drugačno obravnavo pritožbenih stroškov od prvostopnih pritožnika nista navajala, udeleženca tudi stroške, ki so jima nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, krijeta sama (odstavek 165. člena ZPP, drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

-------------------------------

1V času izdaje izpodbijanega sklepa je bila hči A. A. stara nekaj dni manj kot 17 let in 7 mesecev, njen mlajši brat B. A. pa 10 let in 8 mesecev.

2ZPPreb-1, Uradni list RS, št. 52/16 in nasl.

3Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. ZPP se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1; Uradni list RS, št. 16/19).

4Družinski zakonik, Uradni list RS, št. 15/2017 in nasl.

5Domova staršev sta drug od druga oddaljena nekoliko več kot štiri kilometre.

6Našteva sklepe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 174/2020, IV Cp 747/2020, IV Cp 849/2020, IV Cp 1743/2019.

7Omenja sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 19/2023.

8Sodišče prve stopnje je sledilo očetovi izpovedbi, da izmensko delo poteka tako, da en teden dela dopoldan (od 6.00 do 14.00), drug teden popoldan (od 14.00 do 22.00) in tretji teden ponoči (od 22.00 do 6.00), torej, da si izmene sledijo v tem vrstnem redu.

9V kolikor bi bil vrstni red izmenskega dela popoldan - dopoldan - ponoči, bi B. A. v treh tednih prespal sedemkrat pri mami, sedemkrat pri očetu, petkrat pri mami (v tem času bi eno sredo popoldne preživel z očetom) ter dvakrat pri očetu.

10Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 8/2023 z dne 22. 2. 2023.

11Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Uradni list RS, št. 26/14 in nasl. (zadnja sprememba (ZSDP-1F) objavljena v Uradnem listu RS, št. 153/2022, se uporablja od 1. 4. 2023 dalje).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 137, 138, 139, 140

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.