Jedro

Spremembe upnika na podlagi cesijske pogodbe, s katero je nova upnica izkazovala prehod terjatve, ki pa ne izpolnjuje zahtevane obličnosti in s tem formalnih pogojev za prenos terjatve po določbah ZIZ, ni mogoče dopustiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklepa razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o priglašenih stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S prvim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo upnika, z drugim izpodbijanim sklepom pa je sklep o izvršbi z dne 16. 3. 2012 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.

2. Dolžnik je pri prvostopenjskem sodišču vložil pravočasno pritožbo, ki jo je naslovil „pritožba zoper sklep o spremembi upnika (tožeče stranke)“, z njo pa smiselno izpodbija oba sklepa. Navaja, da je prvotni upnik, X. d.d., dne 9. 3. 2012 po zastopnici odvetnici, po spremembi upnika novi upnici, vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Pogodba o odstopu terjatev, na podlagi katere je navedena zastopnica (pravilno pooblaščenka) pridobila terjatve, ki so predmet tega izvršilnega postopka, naj bi bila sklenjena istega dne, zato se poraja vprašanje, zakaj je pooblaščenka sploh vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v imenu prvotnega upnika. Pogodba o odstopu terjatev s strani odstopnika ni ožigosana, čeprav je to uveljavljena poslovna praksa in ustaljena poslovna praksa prvotnega upnika, nova upnica pa je sodišče in dolžnika o odstopu terjatve obvestila šele dne 3. 4. 2012, slab mesec po odstopu. Vse navedeno kaže na to, da je bila pogodba o odstopu terjatev sklenjena po 23. 3. 2012, ko se je nad prvotnim upnikom začel stečajni postopek, in antidatirana na datum 9. 3. 2012. Dolžnik navaja še, da je na obvestilo o odstopu terjatve odgovoril z dopisom z dne 4. 4. 2012, da je terjatev pobotal dne 24. 3. 2012. S tem je dolžnik skladno z drugim odstavkom 419. člena OZ obveznost veljavno izpolnil prvotnemu upniku. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred izdajo sklepa o spremembi upnika. Prilaga listinske dokaze.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor novi upnici, ki je po pooblaščencu nanjo odgovorila in zavrača vse pritožbene navedbe dolžnika kot izmišljene, ter predlaga njeno zavrnitev. Zatrjuje, da dolžnik nima izkazanega pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o spremembi upnika, saj je v postopku cesije zgolj pasivna stranka, glede uporabe žiga pojasnjuje, da njena uporaba ni predpisana, za veljavnost pogodbe o odstopu terjatve pa zadostuje že soglasje volj pogodbenih strank, v zvezi s dolžnikovim zatrjevanim pobotom pa bo treba vprašanja razčistiti v pravdnem postopku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dolžnik v predmetnem pritožbenem postopku ne izpodbija veljavnosti cesijske pogodbe, temveč sklep sodišča prve stopnje o spremembi upnika. Dejstvo, da za prenos terjatve s cesijsko pogodbo dolžnikova privolitev ni potrebna (prvi odstavek 419. člena Obligacijskega zakonika), zato tudi ne more dolžniku avtomatično odvzeti pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o spremembi upnika, katerega izdaja je podvržena postopkovnim pravilom in materialnopravnim določbam izvršilnega prava. Ugovor pomanjkanja pravnega interesa, ki ga v odgovoru na pritožbo uveljavlja nova upnica, je zato neupošteven.

7. ZIZ v tretjem odstavku 24. člena, ki ureja spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo, določa, da nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, oziroma kadar to ni mogoče, dokaže prenos terjatev s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. V obravnavanem primeru je bila sprememba upnika dovoljena s strani sodišča prve stopnje na podlagi cesijske pogodbe, s katero je nova upnica izkazovala prehod terjatve. Pritrditi je sicer treba navedbam nove upnice v odgovoru na pritožbo, da žig ni nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe (1), vendar pa s pritožbenimi trditvami glede pomanjkanja ožigosanja dolžnik zatrjuje pomanjkanje obličnosti in formalnih pogojev za prenos terjatve ter s tem smiselno izpodbija veljavnost prehoda terjatve na novo upnico. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz predložene cesijske pogodbe (list. številka 35-36 spisa) ne izhaja, da je bila le-ta overjena, zato pogoji za spremembo upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ niso izpolnjeni in je razveljavitev izpodbijanega prvega sklepa potrebna že iz tega razloga. Prav tako pa ni pa mogoče zanemariti, da gre v obravnavanem primeru za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je še v fazi odločanja o dajatvenem delu, ki je po svoji naravi podoben postopku za izdajo plačilnega naloga po določbah ZPP. Po pravilih pravdnega postopka lahko tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda (smiselno enako za izvršilni postopek), vstopi v pravdo namesto tožeče ali tožene stranke, v tem primeru upnika ali dolžnika, samo tedaj, če v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upoštevajoč, da je v teku predmetni pritožbeni postopek, tudi ta pogoj v obravnavanem primeru prav tako ni izpolnjen.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o spremembi upnika razveljavilo. Ker je bilo pritožbi že s tem ugodeno, se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi trditvami glede pobota terjatev ni ukvarjalo. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da presoja veljavnosti pobota prek obsega, ki izpodbija veljavnost spremembe upnika, v ta pritožbeni postopek niti ne sodi, saj je predmet presoje v tem postopku le pravilnost in zakonitost prvostopenjskega sklepa o spremembi upnika, ne pa tudi utemeljenost upnikove terjatve in dolžnikovih ugovorov.

9. Razveljavitev sklepa o spremembi upnika pa ob pritožbenem zahtevku, da se vzpostavi stanje, kot je bilo pred dovoljeno spremembo upnika, posledično terja tudi razveljavitev sklepa, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da se postopek nadaljuje v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem. Navedeni sklep v uvodu namreč upošteva spremembo na upniški strani, ki pa je bila v predmetnem pritožbenem postopku razveljavljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika tudi v tem delu ugodilo in tudi ta sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

10. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče dodatno upoštevati, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 515/2012 z dne 23. 3. 2012 nad upnikom začet stečajni postopek, ter ustrezno postopati.

11. Pooblaščenka upnika je kot nova upnica priglasila stroške odgovora na pritožbo, pritožbeno sodišče pa je zaradi razveljavitve sklepa odločitev pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Primerjaj, Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 29/2005, z dne 22. 12. 2005.