Jedro

Pri določitvi začasne preživnine se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša 13-letne A. in 10-letnega B. S pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v Prizrenu s 15. 11. 2022 sta bila otroka v varstvo in vzgojo zaupana očetu. Ta je dolžan materi omogočiti stike z otrokoma vsaka dva tedna (v petek od 17. ure do nedelje do 18. ure) in 10 dni med poletnimi počitnicami. Preživnina v sodbi ni bila določena, zato jo uveljavlja s predmetnim predlogom, hkrati pa je vložil tudi predlog za določitev začasne preživnine.

2.Sodišče prve stopnje je predlogu delno ugodilo in nasprotni udeleženki naložilo mesečno preživnino v znesku 50 EUR za vsakega otroka, skupaj 100 EUR mesečno (I. točka izreka). Kar je predlagatelj zahteval več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka).

3.Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper zavrnilni del vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 239. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oz., da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.V pritožbi poudarja, da stroški preživljanja obeh otrok znašajo najmanj 450 EUR. Izpostavlja prenizko ovrednotene postavke za električno energijo, avtomobil, mobilni telefon, prehrano ter za ostale potrebe, frizerja in razvedrilo. Oporeka ugotovitvi sodišča, da njegovi dohodki znašajo približno 2.400 EUR mesečno. Poudarja, da dohodkov nima. Do navedb nasprotne udeleženke o njegovem delu na črno pri družbi C. se ni mogel opredeliti, ker je sodišče narok takoj zaključilo. Opravljal je le občasna dela ponovno pa se je zaposlil 28. 1. 2025, ko je prejel novo delovno dovoljenje.

4.Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru pritrjuje naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe Družinskega zakonika (DZ). Skladno z njimi izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen); ogroženost pa je podana tedaj, ko je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen).

7.Sodišče prve stopnje je z verjetnostjo ugotovilo, da je preživljanje A. in B. ogroženo. Pridobitne zmožnosti predlagatelja je ocenilo na 2.400 EUR, materine pa na 889,25 EUR. V 22. in 23. točki obrazložitve je skrbno razdelalo potrebe obeh otrok ter v 24. točki zaključilo, da te za A. znašajo 302,33 EUR, za B. pa 292,33 EUR mesečno. Tem ugotovitvam pritožbeno sodišče v celoti sledi, saj je ocena razumna in v skladu s splošno znanimi podatki o potrebah otrok primerljive starosti.

8.Pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Pritožba prezre, da gre za določitev začasne preživnine, pri kateri se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.

9.Pritožbeno sodišče v celoti sledi oceni o predlagateljevih pridobitnih zmožnostih. Nasprotujoče in nelogične trditve o prihodkih, ki jih je podajal, sodišče prve stopnje pa jih je povzelo v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, so znižale njegovo verodostojnost. Nenazadnje je sam priznal, da dela priložnostno, zato je sodišče utemeljeno sledilo trditvam nasprotne udeleženke o višini njegovih prihodkov. Iz zapisnika s 13. 12. 2024 ne izhaja, da se ne bi mogel opredeliti do navedb nasprotne udeleženke. Na naroku ga je zastopala odvetnica, ki pozna procesno pravo in je zavezana, da ga opozori na njegove pravice in sodišču predlaga morebitno predlagateljevo dodatno zaslišanje. Poleg tega je pritožba v delu glede opravljanja priložnostnih del nekonkretizirana, saj je v njej izostal podatek o tem, koliko takšnega dela je opravil in kakšen je bil njegov (dejanski) zaslužek. Zato pritožbeno sodišče tem očitkom ne sledi.

10.Ni dvoma, da ima predlagatelj občutno višje dohodke od nasprotne udeleženke; ima pa tudi številčnejšo družino. Vendar pa je ob upoštevanju potreb otrok in višine mesečnih dohodkov obeh udeležencev ter dejstva, da gre za določitev začasne preživnine, znesek v višini 50 EUR mesečno za posameznega otroka tudi po presoji pritožbenega sodišča ustrezen.

11.Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.