10. 3. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata policistov Slovenije, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Kanduti, Kocijan, Zidanski, o. p., d. o. o., Ljubljana, z zahtevo Neodvisnih sindikatov Slovenije, Ptuj, Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, in Konfederacije slovenskih sindikatov, Ljubljana, ki jih zastopa Klemen Vogrinec, odvetnik v Slovenski Bistrici, in v postopku za preizkus pobude Univerze v Mariboru, Maribor, ki jo zastopa rektor prof. dr. Danijel Rebolj, na seji 10. marca 2016

sklenilo:

1.Zahtevi za oceno ustavnosti 224. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.) se zavržeta.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 224. člena Zakona o delovnih razmerjih se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sindikat policistov Slovenije (v nadaljevanju prvi predlagatelj), Sindikat vojakov Slovenije (v nadaljevanju drugi predlagatelj), Konfederacija slovenskih sindikatov (v nadaljevanju tretji predlagatelj), Neodvisni sindikati Slovenije (v nadaljevanju četrti predlagatelj) in Univerza v Mariboru (v nadaljevanju pobudnica) izpodbijajo 224. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki določa, da se lahko do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 – v nadaljevanju ZKolP) v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj izpodbijano določbo razveljavi.

2.Prvi predlagatelj meni, da izkazuje pravni interes za ustavnosodno presojo 224. člena ZDR-1. Z izpodbijano določbo naj bi bile kršene pravice njegovih članov, ker naj bi postavljala v neenakopraven položaj člane različnih reprezentativnih sindikatov v poklicu policist/policistka pri določanju višine njihovih pravic, še zlasti višine jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči, ki so z Aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13 – v nadaljevanju Aneks h KPND) višje za člane reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa. Prvi predlagatelj navaja, da Aneksa h KPND ni podpisal, podpisal pa ga je Policijski sindikat Slovenije, tudi reprezentativni sindikat v policiji. Izpodbijana ureditev naj bi zato prikrito diskriminirala člane sindikata, ki ne podpišejo tega aneksa, hkrati pa nagrajevala člane sindikatov podpisnikov Aneksa. Ker naj bi 224. člen ZDR-1 omogočal takšno neenakopravno stanje, naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in s 76. členom Ustave, posledično pa tudi s 6. členom ZDR-1.

3.Drugi, tretji in četrti predlagatelj zatrjujejo neskladje izpodbijane določbe s 14. členom Ustave, saj naj bi razlikovala med člani in nečlani sindikatov. Drugi predlagatelj meni tudi, da je izpodbijana določba diskriminatorna. Ker drugi predlagatelj ni podpisal Aneksa h KPND, bi moral naknadno zaprositi za soglasje za pristop k temu aneksu, da bi njegovi člani dobili tisto, kar naj bi jim že samo po sebi pripadalo po ZKolP in Zakonu o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/93 – v nadaljevanju ZRSin). Navaja, da za navedeno soglasje še ni zaprosil in so zato njegovi člani prikrajšani za višje jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči. Meni tudi, da se sindikat, nepodpisnik kolektivne pogodbe, ne more svobodno združevati s sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe, delavce pa se posredno sili k včlanitvi v sindikat. Izpodbijana določba naj bi bila zato v neskladju tudi z drugim odstavkom 42. člena Ustave, 6. členom ZDR-1, 10. in 11. členom ZKolP ter 7. členom ZRSin.

4.Pobudnica meni, da naj bi izpodbijana določba posegala v njene pravice, pravne interese in pravni položaj kot javnega zavoda, ki se posredno financira iz javnih sredstev, večji obseg pravic pa naj bi zanjo pomenil tudi dodaten strošek v njenem že okrnjenem proračunu. Zatrjuje, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 14. in 76. členom Ustave ter v nasprotju s 6. členom ZDR-1. Navaja, da na njeni podlagi sklenjena Aneks h KPND in Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13 – Aneks h KPVIZ), ki sta ugodneje uredila višino jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksov, veljata tudi zanjo kot delodajalko. Zato je primorana različno obravnavati javne uslužbence, zaposlene na Univerzi, glede na članstvo oziroma nečlanstvo v sindikatu, podpisniku navedenih aneksov. Pobudnica meni, da naj bi bili nečlani reprezentativnega sindikata, podpisnika takšne kolektivne pogodbe, zato diskriminirani in neenako obravnavani v primerjavi s člani tega sindikata, brez razumnega razloga in legitimnega cilja.

B. – I.

5.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa z vložitvijo pisne zahteve, če so ogrožene pravice delavcev. Zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa oziroma za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev (glej tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-149/13 z dne 8. 5. 2014).

6.Četrti predlagatelj ni izkazal, da je reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic. K zahtevi je priložil izpis iz ePRS – Poslovni register Slovenije z dne 2. 5. 2014, iz katerega zgolj izhaja, da je bil 14. 2. 1991 vpisan kot sindikat pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod zaporedno številko 121-02-053/93.

7.Prvi, drugi in tretji predlagatelj so izkazali, da so reprezentativen sindikat za posamezno dejavnost ali poklic, niso pa izkazali ogroženosti pravic delavcev. Za izpolnjenost tega pogoja ne zadostuje zatrjevanje prvega predlagatelja, da izkazuje pravni interes za ustavnosodno presojo izpodbijane določbe.[1] Drugi predlagatelj utemeljuje ogroženost pravic delavcev le z nestrinjanjem z ureditvijo instituta naknadnega pristopa h kolektivni pogodbi v ZKolP, pri čemer navede, da soglasja za pristop h Aneksu h KPND še ni zaprosil in so zato njegovi člani prikrajšani za višje jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči. Tretji predlagatelj pa navedenega pogoja sploh ni utemeljil.

8.Glede na to, da predlagatelji ne izpolnjujejo procesna pogoja iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS za odločanje o ustavnosti izpodbijane določbe, je Ustavno sodišče njihovi zahtevi zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

9.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

10.Pobudnica zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s prvim in drugim odstavkom 14. člena Ustave. Vendar z navedbami, da so nekateri njeni delavci diskriminirani zaradi nečlanstva v reprezentativnem sindikatu in so zaradi tega neenako obravnavani, pobudnica ni izkazala lastnega neposrednega pravnega interesa. Pobudnica zatrjuje tudi neskladje izpodbijane določbe s 76. členom Ustave, ki se nanaša na pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov ter včlanjevanje vanje, z utemeljitvijo, da ni zaščiten negativni vidik pravice delavcev do združevanja. Pobudnica tudi s to navedbo ni izkazala lastnega neposrednega pravnega interesa. Pobudnica se namreč kot delodajalka zavzema za ureditev pravnega položaja delavcev, ki niso člani sindikata, ne pojasni pa, zakaj naj bi izpodbijana določba neposredno posegala v njene pravice ali pravni položaj. Pobudnica tudi z zatrjevanjem, da izplačilo povišanih jubilejnih nagrad pomeni nepredvideni strošek njenega proračuna, ne izkazuje pravnega interesa, temveč ekonomski interes. Ta pa ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS (tako npr. v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-212/03 z dne 24. 11. 2005, Uradni list RS, št. 111/05, in OdlUS XIV, 84).

11.Pobudnica glede na navedeno ni izkazala neposrednega pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Prvo točko izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti tremi. Proti so glasovale sodnice Jadek Pensa, Korpič – Horvat in Sovdat. Drugo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Korpič – Horvat in Sovdat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-120/12 z dne 6. 3. 2014, št. U-I-136/11 z dne 11. 4. 2013 in št. U-I-113/13 z dne 25. 4. 2013.