Jedro

Obstoj ali visečnost pravde (litispendenca) je posebno stanje pravde, zaradi katerega ni mogoče istočasno voditi dveh postopkov zoper isto stranko, ki sta identična po predmetu in po obsegu. Procesna zahtevka po ZFPPod in ZPPSL nista identična. Predmet postopka po ZFPPod je namreč izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije (po uradni dolžnosti), medtem ko je predmet postopka po ZPPSL praviloma poplačilo upnikov. Prenehanje dolžnika in njegov izbris iz sodnega registra sta le posledica sklepa o zaključku stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.02.2001, opr. št. St 13/2001 (ki ga je s sklepom z dne 16.03.2001, opr. št. III Cpg 27/2001, potrdilo Višje sodišče v Ljubljani), zavrglo predlog dolžnika (G. d.o.o.), da se nad njim začne stečajni postopek, ker je ugotovilo, "da je bil nad njim po uradni dolžnosti že uveden postopek izbrisa iz sodnega registra". S sklepom z dne 09.04.2001, opr. št. St 22/2001-4, pa je zavrglo predlog B. B. (ustanovitelja in družbenika G. d.o.o.), ker naj bi bila "v konkretnem primeru podana litispendenca". To pa je bil edini razlog za zavrženje njegovega predloga. Predlagatelj se je proti takšnemu sklepu pritožil. Uveljavljal je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za začetek stečajnega postopka, podrejeno pa njegovo razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem ni priglasil stroškov pritožbe. Pritožba je utemeljena. Sodišče (druge stopnje) v vsakem postopku oz. sporu sodi neodvisno in samostojno. Zato načelno formalno ni vezano na druge sodne odločbe (npr. na sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 16.03.2001, opr. št. III Cpg 27/2001). Tako (za razliko od sodišča prve stopnje) ni štelo, da "postopek izbrisa in stečajni postopek zoper istega dolžnika ne moreta teči" ("zaradi smiselne uporabe določb pravdnega postopka o litispendenci"). Obstoj ali visečnost pravde (litispendenca) je posebno stanje pravde, zaradi katerega glede istega zahtevka med istima strankama ni dopustna nova tožba, zaradi katerega predmet nekega že tekočega postopka ne more postati predmet drugega postopka zoper isto stranko (istega dolžnika). Da bi torej nastopil učinek litispendence, bi morala biti postopek izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije (po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)) in stečajni postopek (po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)) identična po predmetu in po obsegu. Vendar pa procesna zahtevka po ZFPPod in ZPPSL nista identična. Predmet postopka po ZFPPod je namreč izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije (po uradni dolžnosti), medtem ko je predmet postopka po ZPPSL praviloma poplačilo upnikov. Prenehanje dolžnika in njegov izbris iz sodnega registra sta namreč le posledica sklepa o zaključku stečajnega postopka. Tako (vsaj v primeru pričakovanega unovčenja stečajne mase in njene razdelitve upnikom) ni mogoče šteti, da se postopka izbrisa in stečajni postopek avtomatično ("zaradi litispendence") izključujeta. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 15. čl. ZPPSL v zvezi s 3. tč. 365. čl. in 1. odst. 498. čl. "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, ko naj predlog (dolžnikovega družbenika) za začetek stečajnega postopka obravnava meritorno (če bodo za to izpolnjene predpostavke, ki jih določa ZPPSL). Pri tem naj upošteva, da lahko na podlagi 3. čl. ZPPSL začetek stečajnega postopka predlagajo le osebno odgovorni družbeniki, ne pa tudi "družbeniki kapitalske družbe". Prav tako naj upošteva, da družbenik dolžnika (družbe z omejeno odgovornostjo) z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka očitno ni hotel doseči poplačila upnikov za njihove terjatve, ampak zaključek stečajnega postopka, ne da bi bila opravljena unovčenje stečajne mase in njena razdelitev upnikom (v skladu s 1. odst. 99. čl. ZPPSL). V svojem predlogu z dne 09.03.2001 je namreč navedel, da "nima premoženja oziroma je to premoženje neznatne vrednosti in ne bi zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka" (s tem v zvezi prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 08.05.2001, opr. št. III Cpg 32/2001).