Jedro

Akt župana, s katerim je tožeči stranki odpovedal pogodbo o uporabi odlagališča komunalnih odpadkov, je akt poslovanja in ne upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, razveljavi se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, opr. št. U 18/98 z dne 27.10.1998 ter se tožba zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odpravilo sklep župana Mestne občine M. z dne 19.1.1998 na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). V razlogih izpodbijane sodbe je navedlo, da je izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka prepovedala tožeči stranki odlaganje komunalnih odpadkov na deponiji P., upravni akt v smislu 3. člena ZUS. Zavrnilo je ugovor tožene stranke, da zoper izpodbijani akt ni dopusten upravni spor, ker ne izpolnjuje predpostavke po 34. členu ZUS, saj je menilo, da je s svojo odločitvijo tožena stranka vsekakor posegla in prizadela pravice in pravne koristi tožeče stranke, kar je podlaga za dopustnost upravnega spora. Razlog za odpravo izpodbijanega sklepa je po mnenju sodišča prve stopnje v tem, da bi morala o zadevi na prvi stopnji odločati občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, kar določa 2. odstavek 67. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Ker je izpodbijani sklep izdal stvarno nepristojen organ, je podana bistvena kršitev določb postopka v smislu 3. odstavka 25. člena ZUS. Zato je sodišče izpodbijani sklep odpravilo.

Tožena stranka izpodbija prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in ponavlja trditev, da izpodbijani akt ni upravni akt in bi moralo zato sodišče prve stopnje tožbo na podlagi 34. člena ZUS zavreči. Ta akt ne predstavlja odločitve upravnega organa ali organa lokalne skupnosti in ni bil izdan v okviru njunih pristojnosti, v zvezi z odločanjem o pravicah posameznikov ali pravnih oseb. Gre za pravno dejanje župana kot zakonitega zastopnika občine, ki pomeni uresničevanje premoženjske pravice občine v skladu z zavarovanjem javne koristi. Gre za odnos med dvema občinama kot enakopravnima pravnima subjektoma in samostojnima nosilcema pravic in obveznosti, ki temeljijo na čistem pogodbenem odnosu glede reševanja problemov s komunalnimi odpadki. Izpodbijani akt je župan Mestne občine M. izdal v skladu z določbami statuta Mestne občine M. in tudi v skladu z določbami ZLS. Z njim je, kot zakoniti predstavnik občine, varoval njene pravice in koristi in ga ni sprejel kot organ odločanja v upravnem postopku. Zato predlaga razveljavitev prvostopne sodbe.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče tožene stranke, da sklep, ki je izpodbijan v upravnem sporu, ni upravni akt in ne akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v tem sporu, saj ne gre za dokončni posamični akt v smislu 2. odstavka 1. člena in 1. odstavka 3. člena ZUS. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da gre za pogodbeno razmerje med dvema občinama kot samostojnima nosilcema premoženjskih pravic in obveznosti, in da je tožeča stranka na tej podlagi uporabljala odlagališče komunalnih odpadkov. Izpodbijani sklep po svoji vsebini predstavlja odpoved pogodbenega razmerja in zato ne gre za upravni akt ampak za akt poslovanja v okviru pristojnosti, ki jih ima župan po ZLS, kakor tudi po statutu Mestne občine M. Glede na navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, pri aktu tožene stranke ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zaradi česar je podana negativna procesna predpostavka iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, na kar utemeljeno opozarja tožena stranka. Ker je sodišče prve stopnje pri predhodnem preizkusu tožbe prekršilo navedeno določbo ZUS, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 75. člena izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo tožeče stranke zavrglo.