Jedro

Med strankama ni bil sporen pravni temelj - v pobot ugovarjanih terjatev tožene stranke, temveč le njihova višina, tista višina, ki je tožnica ni priznala in soglašala s pobotom. V taki procesni situaciji bi tožena stranka morala dokazati obstoj v pobot uveljavljenih terjatev že v postopku pred sodiščem prve stopnje - določilo 496.a člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper sodbo sodišča I. stopnje, s katero je le-to ugotovilo obstoj prerekane terjatve in toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov. V pritožbi je toženka izrecno navedla, da se ne pritožuje zoper tisti del prvostopne sodbe, s katerim je bila ugotovljena terjatev v tolarski protivrednosti 53.332,99 ATS, pritožila pa se ni tudi zoper sklep, s katerim je sodišče vzelo na znanje delni umik tožbe. Sicer pa je tožena stranka v pritožbi navedla, da bi prvostopno sodišče moralo upoštevati zneske, ki jih je tožena stranka, zaradi pravočasne izvedbe del na odžvepljevalnih napravah v Š., plačala firmi V. iz Z. ter nato pobotala z terjatvijo tožeče stranke. Smiselno pa je tudi ponovila trditev, da je tožnica vendar priznala tudi sporne pobotne terjatve tožene stranke, kar bi naj bil "predmet razgovora dir.T. - dir.

Š.".

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče prve stopnje podrobno in pravilno obrazložilo svojo odločbo in predlagala zavrnitev pritožbe.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, tako da se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanja sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Predvsem iz izpovedbe priče J.K. - ta izpovedba pa je skladna z dokaznimi listinami s spisu in skopimi navedbami tožene stranke izhaja, da je terjatev tožeče stranke nastala na podlagi pogodbe štev. 811-01/K 17 1370/24-94 iz marca 1994. Tako tudi pritožbena izvajanja tožene stranke potrjujejo izpovedbo priče, da je tožena stranka zaradi pravočasne izvršitve del in v skladu s pogodbo (točka 6.5) pritegnila k delom, ki jih je sicer izvrševala tožeča stranka, še izvajalca V. iz Z. Tožeča stranka je zato tudi priznala del stroškov, ki jih je toženka imela s plačilom firmi V. in svojo terjatev iz citirane pogodbe - po posameznih situacijah - delno pobotala. Ob zaključku glavne obravnave na sodišču prve stopnje so torej ostali sporni zneski 141.806,25 ATS (od celotnega zneska 225.786 ATS), 93.720.54 ATS (od celotnega zneska 149.223,23 ATS), 66.618,26 ATS (od celotnega zneska 101.133,20 ATS) in tudi znesek 53.332,39 ATS - glede pravilnosti ugotovitve slednjega pa se toženka ni pritožila.

Torej med strankama ni bil sporen pravni temelj - v pobot ugovarjanih terjatev tožene stranke, temveč le njihova višina tista višina, ki je tožnica ni priznala in soglašala s pobotom. V taki procesni situaciji bi tožena stranka morala dokazati obstoj v pobot uveljavljenih terjatev.

Tožena stranka je sodišču predložila le pogodbo s podizvajalcem V. iz Z., ki izkazuje obvezo plačila pogodbenih del - te obveze pa tožnica ne zanika, saj jo je delno tudi priznala kot to izhaja iz predloženih začasnih situacij štev. 3 in 4. Na toženi stranki je dokazno breme, da poda ustrezne dokaze o višini svojih terjatev, ko se je poslužila pravice iz točke 6.5 cit. pogodbe. Glede na izpovedbo priče J. K., komercialista tožeče stranke, o pretiranem plačilu V.-ovih storitev, bi morala tožena stranka ponuduti sodišču navedbe o teh plačilih, fakture izvajalca in event. tudi mnenje izvedenca. Tako bi imelo sodišče na razpolago podlage za oceno, ali se je tožena stranka poslužila pravice iz točke 6.5 citirane pogodbe kot skrben gospodar in bi lahko tudi upoštevalo okoliščino, da se je bližal pogodbeni rok - 30.11.1994. Vse navedbe in dokaze o višini v pobot uveljavljene terjatve bi morala tožena stranka ponuditi že v postopku pred sodiščem prve stopnje - določilo 496.a člena ZPP. Sicer pa tožena stranka tudi v pritožbi ne ponuja novih navedb in dokazov. Tako tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dokazni zaključki prvostopnega sodišča skladni z ponujenimi in izvedenimi dokazi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji glede tožeče stranke na določilu 155. člena ZPP in glede tožene stranke, ki je uspela le v neznatnem delu obrestnega zahtevka, pa na 154./I členu ZPP - vse pa v zvezi s 166./I členom ZPP.